Lady Nott je Sončni vasi,
kmetiji, ki jo je kupila zveza Sonček, namenila 75 tisoč angleških
funtov
"Sončna kmetija je kot moja - nekdanja"
Miloška Nott: "Prišla sem v Slovenijo
in tu so mi predstavili projekt Sončna vas. Takoj sem vedela,
da je to tisto res pravo"
"Čudovito je biti spet doma,"
je Miloška Nott, prominentna humanitarna delavka, soproga bivšega
britanskega obrambnega ministra, po rodu Štajerka, zapisala
v spominsko knjigo občine Kungota. Včeraj se je vrnila v London,
v Sončni vasi, na kmetiji v Spodnjih Vrtičah, pa njenega, zdaj
že drugega obiska seveda ne bodo pozabili. Lady Nott - plemiški
naziv je dobila, ko je angleška kraljica njenemu možu Johnu
Nottu podelila naziv sir -, pri nas najbolj znana kot ustanoviteljica
sklada za begunce v Sloveniji (The Fund for Refugees in Slovenia),
je namreč za izgradnjo Centra Sonček v Spodnjih Vrtičah iz svojega
sklada namenila donacijo 75 tisoč funtov - nekaj več kot 26
milijonov tolarjev.
Jože Karner, Taras Poljanec, direktor Sončne poti, d.o.o.,
ata Drago, lady Nott, Dani Kline, Simona Trčak, vodja kmetije,
Luka in Aco Prosnik na kmetiji Sončna vas
"1992. leta me je na televiziji videla neka gospa, ki je
žal nikoli nisem spoznala," pripoveduje Miloška Nott. "Bila
je rojena v Sloveniji, živela je na Hrvaškem in bila poročena
z madžarskim Židom. Še pred drugo svetovno vojno se je z možem
izselila v Anglijo. V poslu sta bila zelo uspešna, a brez otrok.
V njeni oporoki je bilo zapisano, da mojemu skladu zapušča svoje
umetniške slike, denar, ki ga bomo na avkciji dobili zanje,
pa naj porabim za pomoč predvsem hrvaškim in bosanskim otrokom,
en del pa tudi za slovenske. Tako sem začela iskati projekt
v Sloveniji, ki bi ustrezal njenemu volilu. Povezala sem se
z Danijem Klinetom, predstavnikom Nove Kreditne banke Maribor,
s katerim sva sodelovala v vseh letih, ko je bilo treba pomagati
beguncem v Sloveniji, in prav on me je seznanil s predsednikom
Sončka, mag. Prosnikom. Prišla sem v Slovenijo in tu so mi predstavili
projekt Sončna vas. Takoj sem vedela, da je to tisto res pravo.
Če se kdo loti neke naloge s toliko znanja, elana, s toliko
navdušenja kot gospod Prosnik, potem projekt mora uspeti. In
še nekaj me je ganilo: kmetija, namenjena otrokom, ki so gibalno
ovirani, je tako podobna tisti v Jakobu, kjer sem preživela
otroštvo..."
Stik z zemljo
Sedimo za kamnito mizo, ki ji daje senco razkošen kostanj.
Oba bosta ostala; kmečko hišo pa bo treba podreti do tal.
Zidovi so prepereli, počasi se seseda vase. Z donacijo sklada
lady Nott bodo pod streho spravili novo, funkcionalno stavbo.
A center že nekaj let zaživi vse od pozne spomladi do prvih
hladnih dni. "Tedna na kmetiji" se veselijo mnogi
otroci in mladostniki s cerebralno paralizo ali nezgodnimi
poškodbami možganov, združeni v zvezo Sonček. Tudi pod šotorskim
platnom je lahko prijetno, novo in zato silno vznemirljivo.
Dež ne pride do živega, najhujši je mraz. 24 hektarjev travnikov,
gozda, sprehajalnih poti, sadovnjaka... Ne manjka hlev niti
ne vrt. Torej tudi dela ne zmanjka.
"Dobili smo velikansko dotacijo za naš terapevtsko-rekreacijski
center," je vesel Aco Prosnik, predsednik
Sončka, Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije. "Hiša
bo izhodišče za vse dejavnosti - aktivne počitnice, obnovitveno
rekreacijo, terapevtsko jahanje, druženje... skozi vse leto.
Gospa Miloška Nott si je že ob prvem srečanju kmetijo temeljito
ogledala in imam občutek, da jo je doživela kot nekaj avtentičnega
- kot tudi mi. Hkrati pa me silno veseli, da se je zmožna
distancirati od nostalgije in sentimentalnosti, da ve in razume,
da ne potrebujemo ponaredka neke davne kmetije, ampak nekaj
uporabnega, dostopnega, urejenega... Za romantiko pa je na
teh 24 hektarjih tako ali tako dovolj prostora."
Načrti so smeli: pridobitev statusa ekološke in terapevtske
kmetije. "Stik z zemljo je nekaj, česar gibalno ovirani
otroci skoraj ne spoznajo. Kvečjemu v kak peskovnik s prečiščeno
mivko jim je dovoljeno; tukaj so sadilci in plevci, vedo,
kako je, če imaš od zemlje črne nohte. Vidijo, da mleko ne
nastaja v mlekarni in kaj vse je treba storiti, preden je
solata na mizi. Z zemljo se stikajo še v drugi pristni obliki:
tukaj sta z njimi prejšnja gospodarja, ki sedaj živita na
drugi kmetiji, ata Drago in mama Hedvika. Ne "igrata"
kmetovanja, nobena njuna kretnja ni namenjena vzgoji, ampak
samo kmetovanju. Zato imata neverjetno veliko avtoriteto.
Če rečeta, da bomo danes pripravljali drva, nabirali zelišča
ali opleli grede, potem bomo delali tako in nič drugače."
Pa ne gre samo za ata Draga in mamo Hedviko, ki sta tako
ali tako njihova - Sončna vas je projekt, ki živi s tamkajšnjimi
ljudmi. A takšne povezave ne padejo z neba, za njih je treba
tudi kaj narediti. "Ko smo lani tukaj praznovali 20-letnico
mariborskega društva Sonček, smo povabili k nam tudi vse domačine
- osebno smo šli od hiše do hiše. Ne samo da so prišli na
praznovanje, veliko so nam tudi pomagali. Prinesli so potic
in peciva, župnik, ki je hkrati vodja gasilcev, nas je oskrbel
z vodo - in mami Hedviki so prinesli veliko rožo."
Lady Nott je včeraj na Sončni kmetiji pričakal tudi kungoški
župan Jožef Karner. Pred letom dni je občina Kungota "za
zadovoljno in srečno življenje v našem prelepem okolju"
Sončni kmetiji podarila izvedbo vodovodnega priključka. Z
občino pa bodo sodelovali seveda tudi pri postavitvi nove
kmečke hiše. Ker je zdaj hitrost zidave - kot so se šalili
- "največ v božjih, malo pa tudi v občinskih rokah".
Glorija Marinovič
