Parkiram na parkirni prostor namenjen invalidom, ker sem se
ustavil samo za pet minut.
Umaknem
pogled od moškega na invalidskem vozičku, s katerim se srečava
na prehodu za pešce.
Otroci
se smejejo in norčujejo iz dekleta, ki se opoteka z berglami.
Slepa
ženska išče robnik pločnika s pomočjo svoje bele palice. Tiho
grem mimo nje, da me ne bi slišala.
Želim
pomagati gibalno oviranemu mladostniku takrat, ko on pomoči
sploh ne potrebuje.
Včasih
se obnašam kot da osebe z invalidnostmi sploh ne obstajajo.
To so samo primeri, vendar so jasen pregled načinov zlorabljanja
oseb z invalidnostmi. Osebe s posebnimi potrebami so lahko žrtve
fizičnih, emocionalnih in spolnih zlorab, tako kot vsi ostali.
Njihova invalidnost pa jih dela še bolj ranljive. Osebe z invalidnostmi
so mnogokrat nesposobne braniti se pred udarci, ovirami in spolnim
nadlegovanjem.
Velikokrat se sploh ne zavedamo čustvenega zlorabljanja, ki
zajema poleg zasmehovanja in žaljenja, tudi usmiljenje in tretiranje
prizadetih kot »večnih otrok«. Osebe z invalidnostmi imenujemo
rastlinice, spaki, zaostali ali prizadeti. Velikokrat fizično
niso zmožni poskrbeti zase, kar jih potiska v vlogo nemočnega.
Velikokrat so izolirani pred drugimi, zaradi sveta, ki je zlovešč,
nevaren in zastrašujoč. Mnogi so podvrženi brezčutnim medicinskim
obravnavam: terapija z elektrošoki, prekomerno dajanje zdravil
in institucializacija; to je samo nekaj načinov kako kontrolirati
vedenje drugih in jih narediti vodljive.
Pomen neodvisnosti
V zadnjih letih je bilo veliko narejenega na področju
vključevanja oseb z invalidnostmi v običajno socialno okolje.
S tem se spreminja način šolanja, dela in bivanja oseb z invalidnostmi;
korist od tega pa ima vsakdo. Osebe z invalidnostmi imajo
pravico izbirati in živeti življenje kot ga želijo. Da otroci
lahko razvijejo potrebno samozaupanje, potrebujejo zato primerno
podporo staršev. Preveč zaščitniški starši ovirajo prehod
v neodvisnost, premalo podpore, v smislu »vržem te v vodo,
ti pa splavaj«, pa jim vzame pogum. Osebe z invalidnostmi
potrebujejo ustrezno pomoč služb, staršev, sodelavcev in prijateljev.
gor
Stres v družini
Ne glede na to, kako je družina prilagojena razmeram, ki so
povezane s skrbjo za invalidnega člana, od časa do časa vsak
doživlja stres. Vsak družinski član je lahko izčrpan od nenehne
skrbi za invalidnega člana. Ko se skrbnik čuti preobremenjenega,
se lahko hitro zgodi fizična, čustvena ali celo spolna zloraba.
gor
Dejavniki, ki vplivajo na stres so:
· Zunanji pritiski, kot so finančno stanje in naraščajoče
potrebe družinskih članov glede tega.
· Večja socialna izolacija – tako osebe z invalidnostjo, kot
družinskih članov.
· Obdobja prehoda: vstop v vrtec, vstop v šolo, iskanje ali
menjava službe,…
· Občutja sramu. Starši lahko mislijo, da meče otrok s posebnimi
potrebami slabo luč na celo družino.
· Občutja razočaranja in frustracije. Osebe z invalidnostmi
so velikokrat postavljene pred velike upe in pričakovanja
svojih ljubljenih.
· Konstantna odgovornost. Fizične in emocionalne zahteve,
pred katere je postavljen skrbnik, so izčrpavajoče.
· Prepričanje, da se ne da nič več storiti. Skrbniki mnogokrat
ne poiščejo in prosijo za pomoč, ki jo potrebujejo.
gor
In kaj narediti?
Če si oseba z invalidnostjo:
· Ne izoliraj se. Izgradi si mrežo prijateljev. Vključi
se v skupino za samopomoč ali v zagovorniško skupino. Razmisli
o možnostih izobraževanja in zaposlitve. Ukvarjaj se s hobiji
in športom.
· Ne toleriraj zlorabljanja. Fizično, čustveno in spolno zlorabljanje
so kazniva dejanja. Pokliči na svetovalni telefon ali nekomu
povej o zlorabi, ki se ti je zgodila. Umakni se iz ogrožajoče
situacije.
· Razmisli o možnostih. Danes je možna podporna zaposlitev
v skupnosti, prav tako obstajajo tudi realne možnosti za neodvisno
življenje.
· Postani aktivist in informiraj druge o njihovih pravicah.
Sodeluj pri ustvarjanju pozitivnih sprememb.
· Pokaži drugim kaj si lahko in kaj lahko narediš. Oblikuj
svoje življenje v nasprotju s stereotipi o ljudeh z invalidnostmi.
gor
Če si starš ali skrbnik osebe z invalidnostjo:
· Uporabi službe, ki so na voljo. Izkoristi ugodnosti, ki
jih ponujajo službe kot prilagojeno izobraževanje in zaposlitvena
rehabilitacija.
· Dogovori se za varstvo. Prosi za pomoč prijatelje, da vam
pomagajo, ko greste v knjižnico ali kino. Izkoristi tudi formalne
možnosti varstva, kot so dnevni centri in pomoč na domu.
· Ozavesti svoje lastne potrebe. Ne izoliraj se, neguj stara
prijateljstva, ustvari nova. Če se od časa do časa pojavijo
čustva kot so jeza, potrtost ali krivda, poišči svetovalca,
skupino za samopomoč ali prijatelja, ki ti lahko pomaga preiti
krizo. Sprosti se, kadarkoli imaš možnost, uživaj v malih
dosežkih in uporabi svoj smisel za humor. Šele ko boš dobro
poskrbel zase, boš lahko skupaj z osebo z invalidnostjo zaživel
uravnoteženo in zadovoljno življenje.
gor
Če ti ni vseeno:
· Ne vsiljuj se. Ljudje z invalidnostmi so v prvi vrsti ljudje
– z dobrimi in slabimi lastnostmi – tako kot ti. Ne predpostavljaj,
da uporabnik invalidskega vozička potrebuje vedno pomoč. Nasmehni
se in povprašaj, če mu lahko pomagaš. Morda pomoči ne potrebuje,
bo pa hvaležen za skrb. Vsi imamo radi, da se drugi do nas
obnašajo kot do vseh ostalih ljudi.
· Bodi prijatelj. Ponudi podporo osebi z invalidnostmi, da
bo dosegel svoje cilje. Opogumi ga, da se bo vključil; pokaži
mu nove možnosti. Bodi tam, da ga poslušaš, saj ima sanje,
občutke in žele, tako kot ti. Ne skrivaj se pred ljudmi z
fizično, čustveno ali mentalno invalidnostjo.
· Bodi zagovornik. Ustava in zakoni prepovedujejo diskriminacijo
pri dostopu v stavbe in dostopu do služb, pri komunikaciji
in transportu. Postavi se na stran ljudi z invalidnostmi in
spregovori v njihovem imenu. Bori se proti krivici.
gor
Različne možnosti bivanja in podpornega zaposlovanja dopuščajo
osebam z invalidnostmi živeti in delati skupaj z ljudmi brez
invalidnosti. V službi, v soseski, v restavracijah, trgovinah
in šolah, najdemo točke, kjer se srečujemo; pri tem pa izginejo
meje med tistimi z invalidnostmi in tistimi brez.
Prirejeno po: Understanding Abuse of Peoples with Disabilities,
Iowa State University
gor