T:  01 534 06 67  |  Ezveza@soncek.org  |  Kontakt
de
en
sl
Velikost besedila:  
Nahajate se tukaj:  
 
 

Naročite se na e-novice

 

Kdor lahko, naj kar potrka na vrata Sončka


Večer, 11.5.2017 | avtor in foto: Slavica Pičerko Peklar

V centru na Ptuju se veselijo dodatnih prostorov, kjer bodo širili svojo dejavnost, vabijo tudi v trgovino, v kateri ponujajo svoje in reciklirane izdelke



Ne vem, kaj bi počel, če bi ne bilo Sončka. Vsak dan prihajam sem, kjer imam prijatelje, tukaj so tudi naš vodja Vanja in drugi, ki nam pomagajo pri delu. Rad delam, še najraje pa grem po malico in postorim, kar je treba, saj tisti, ki so na vozičkih, vsega ne zmorejo," je onidan, ko je obiskovalce ponosno popeljal po novih prostorih Centra Sonček, porekel Benjamin Zemljak.

Devet let bo že, kar se s Pobrežja z društvenim kombijem vozi v kakih pet kilometrov oddaljeni Ptuj, kjer obiskuje Varstveno-delovni center (VDC) Sonček. Ta čas center obiskuje 15 uporabnikov, še tri bodo lahko sprejeli zdaj, ko imajo večje prostore, saj je zanimanje za vključitev iz leta v leto večje.


Ljudje odprtih src


"V ptujskem poslovno-stanovanjskem objektu Drava smo že od leta 1999, ko je bil zgrajen. Takrat se je v centru zaposlilo pet ljudi s posebnimi potrebami, ki zaradi invalidnosti niso zaposljivi na prostem trgu dela in so bili do takrat socialno izključeni. Danes prihaja v naš Sonček petnajst odraslih in prav zaradi povečanja števila vključenih smo si dolgo prizadevali razširiti prostore, kar se nam je zdaj tudi uresničilo.

V spodnjem delu smo uredili še manjšo trgovino, v kateri prodajamo izdelke iz Sončkovih delavnic in rabljene predmete, ki jim uporabniki centra vrnejo nekdanjo uporabnost in mikavnost. V trgovinici je tudi fotokopirnica. Zdaj bomo lahko našim uporabnikom ponudili kvalitetnejši program varstva, vodenja in zaposlovanja pod posebnimi pogoji. Brez dvoma pa bo nova pridobitev povečala kakovost tudi drugih dejavnosti, kot so različni socialni programi, svetovanje in izobra- ževanje, programi aktivnega preživljanja prostega časa ..." pravi Vanja Bole, vodja Centra Sonček na Ptuju.

Dodaja, da so se v skoraj dveh desetletjih domovanja v samem centru Ptuja, ob Osojnikovi cesti, spoprijateljili s sosedi in se v mestu dobro počutijo.

V ptujskem Sončku, ki deluje pod okriljem slovenske Zveze društev Sonček, so zaposleni štirje delavci, pomaga jim sodelavka iz programa javnih del, že dve leti prihaja v Sonček prostovoljka.


Pomaga lahko prav vsak


Zelo veseli bodo, dodajajo v ptujskem Sončku, podarjenih rabljenih predmetov, pa naj bodo to že malo okrušene skodelice, različne še vedno uporabne gospodinjske stvari, okrasni izdelki, igrače. "Mi tem rečem vrnemo že izgubljeni lesk in mikavnost, jih postavimo na naše stojnice in dodamo še čisto naše izdelke iz darilnega programa," pravijo uporabniki centra, ki svojo stojnico radi postavijo v kak trgovski center, pogosto kar na kak mestni trg.

Novih prostorov so veseli vsi člani Sončka, društva za cerebralno paralizo Ptuj - Ormož, ki ga vodi Nada Polajžer, saj bodo poslej lahko širili dejavnost. Ptujsko-ormoško društvo združuje tako ljudi s cerebralno paralizo kot njihove svojce. Na različnih dejavnostih, predavanjih, taborih in kolonijah se pogosto družijo kar cele družine. V društvu veliko skrb namenjajo tudi izvajanju terapij, ki koristijo njihovim obolelim članom. Slovesnosti ob odprtju novih prostorov se je udeležil Lojze Tomaževič, predsednik Zveze Sonček, prišli so znanci Bica banda iz Koroške, šolarji iz ptujske šole dr. Ljudevita Pivka in številni podporniki Sončkovih dejavnosti.


Izkušnja prostovoljke


Sončkova prostovoljka Elvira Horvat: "Pred sedmimi leti smo prišle s hčerkama na Ptuj. Sem nas je iz Bosanske Krupe pripeljala hčerina bolezen, saj smo iskale zdravniško pomoč in jo tukaj tudi našle. Zdaj nam gre dobro. Sama sicer nisem našla službe, a imamo stanovanje, skromno živimo, pa gre. Sama sem v našem nekdanjem mestu delala kot pravnica na centru za socialno delo, poznala sem delovanje Sončku podobnih centrov, in ko sta hčeri zrasli, sem se odločila za prostovoljstvo. Vsak dan prihajam sem, pomagam, kar je treba, in se čutim koristno. Kaj bi počela doma? Sedela križem rok? Odločila sem se narediti kaj za druge in tudi zase. Resnično sem vesela, ker so me na Sončku tako lepo sprejeli."


< nazaj
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vtičnikov, ki omogočajo deljenje vsebin.
Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste z veseljem sprejeli vse piškotke.
Zavrni piškotke