T:  01 534 06 67  |  Ezveza@soncek.org  |  Kontakt
de
en
sl
Velikost besedila:  
 
 

Naročite se na e-novice

Definicije, vzroki, pogostost, oblike


 

Kaj je cerebralna paraliza?


Cerebralna paraliza je motnja gibanja, drže ali koordinacije, ki je posledica nenapredujoče okvare ali poškodbe  nedozorelih možganov. Cerebralna paraliza zajema paleto različnih stanj, od najtežjih do blagih oblik in lahko prizadene posameznika na različne načine. To pomeni, da je vsak posameznik s cerebralno paralizo poseben – individum.  

Osnovna značilnost cerebralne paralize je nezmožnost v celoti kontrolirati motorično funkcioniranje, predvsem sta oteženi kontrola mišic in koordinacija gibov. »Cerebralna« pomeni, da vzrok težav leži v možganih in ne v samih mišicah, kot so najprej mislili. Paraliza pa pomeni imeti težave z gibanjem in držo, oziroma slabšo kontrolo motorike.

Poškodba vpliva na enega ali več naštetih področij, odvisno od tega, kateri del možganov je poškodovan/okvarjen: zategnjenost mišic ali spastičnost, nehotni gibi, težave s premikanjem in mobilnostjo, težave s požiranjem in težave z govorom. Dodatno so lahko ob cerebralni paralizi pojavijo še naslednji simptomi: težave z zaznavanjem/ občutenjem in percepcijo, težave z vidom, sluhom ali govorom, epileptični napadi, duševna prizadetost ali učne težave. V težjih primerih se lahko pojavijo še problemi s hranjenjem in izločanjem, težave z dihanjem (zaradi napadov) in preležanine.

Pogostost


Pogostost cerebralne paralize je med 2 in 4 primerov na 1000 rojstev (Yeargin – Allsopp, 2011 – pregled večih raziskav). Z razvojem medicine in preživetjem zelo zgodaj rojenih otrok in tistih z zelo nizko porodno težo se  pogostost cerebralne paralize povečuje.
 

Zgodovina motnje


Cerebralna paraliza ni nova motnja; najbrž obstaja odkar obstaja človeštvo. Prvi medicinski opis je iz leta 1861, ko jo je prvi opisal angleški ortoped in kirurg William Little. V svojem članku je opisal nevrološke težave otrok s spastično diplegijo. Kot glavni možni vzrok za težavo je navajal pomanjkanje kisika med porodom.

Izraz cerebralna paraliza se je začel uporabljati konec 19. stoletja. Nekaj člankov o cerebralni paralizi je objavil tudi znani avstrijski psihoanalitik Sigmund Freud, ki je trdil, da je težak porod simptom negativnih vplivov na novorojenčka in ne vzrok motnje. Poudarjal je, da največji vzrok za razvoj motnje izhaja iz nosečnosti. Novejše raziskave so potrdile, da je bilo Freudovo razmišljanje napredno, saj se težave zaradi pomanjkanja kisika ob porodu pojavljajo le pri približno 25% otrok s cerebralno paralizo.

Vzroki cerebralne paralize


Medicina pogosto ne more dati odgovora na vprašanje kaj je bilo tisto, kar je pri otroku povzročilo nastanek možganske poškodbe ali zastoj razvoja možganov. Vzroki za nastanek cerebralne paralize so lahko mnogi in kompleksni.
 
 Rizični faktorji (Cummins, 1994):
  • mati, mlajša od 20 in starejša od 40 let
  • oče mlajši od 20 let
  • prvorojeni otrok ali petorojeni in več
  • dvojček (predvsem, če je eden od dvojčkov umrl)
  • otrok z nizko porodno težo (pod 1000 g)
  • prezgodaj rojeni otrok (pred 37. tednom nosečnosti)

Znani možni vzroki so:
Prenatalni (pred rojstvom) – približno 70% vseh primerov:
  • pomanjkanje kisika v možganih zarodka
  • virusne ali bakterijske infekcije matere (rdečke, toksoplazmoza, HIV, herpes virus)
  • nesreče, poškodbe matere
  • zloraba alkohola ali drog pri materi v času nosečnosti
  • neskladnost Rh faktorjev
  • zlatenica pri otroku
  • podedovani vzroki
 
Med porodom – približno 20% vseh primerov:
  • pomanjkanje kisika v času poroda
  • poškodba možganov med porodom

Po rojstvu (do 2. leta starosti) – približno 10% vseh primerov:
  • poškodba glave (kot posledica padcev, avtomobilskih nesreč ali zlorabe)
  • infekcije možganov (meningitis, encefalitis,…)
  • vročinski krči in napadi.

Sum na cerebralno paralizo in postavitev diagnoze


Zdravnik bo posumil na cerebralno paralizo, če otrokov motorični razvoj zaostaja za normalnim, če je prisoten nenormalen mišični tonus, neobičajni gibi ali refleksi, oz. so primitivni refleksi še vedno prisotni. Opozorilni znaki so, če otrok pri treh mesecih ne drži glave, če pri 10. mesecih ne sedi samostojno in če pri 18. mesecih samostojno ne hodi  (upočasnjen motorični razvoj). Pri 3- 4 mesecih mora otrok začeti razpirati pesti. 

Opozorilni znak je tudi nezmožnost prinašanja predmetov v usta v starosti 6 mesecev.  Pri spastični obliki cerebralne paralize  je pogosto onemogočena iztenitev roke in s tem oteženo prijemanje. Pri hemiparezi  je ena roka boljša od druge, tako starši pogosto mislijo, da bo otrok levičar (v primeru, da je zaradi CP desna roka slabša).

Če je pri otroku prisoten zaostanek v razvoju govora, bo pediater najprej preveril sluh (možne so težave s sluhom). Na težave z vidom bo zdravnik posumil, če otrok pri treh mesecih ne fiksira pogleda na obraz ali s pogledom ne sledi predmetu, ki se premika. Čustveni in socialni razvoj je vedno pogojen s socialnim in kulturnim okoljem, zato so možna velika odstopanja. Če se otrok pri treh  mesecih ne nasmehne poznanemu obrazu, je to lahko opozorilni znak za cerebralno paralizo. Močno slinjenje in težave s požiranjem skoraj vedno kažejo na poškodbo v možganih.

Vsa odstopanja so opazna že v prvih treh mesecih življenja, vsekakor pa do šestega meseca. Da bi se diagnoza lahko čim prej postavila, se vodi tako imenovani register rizičnih otrok. Tu so zabeleženi vsi otroci, ki so bili ogroženi v času nosečnosti, med samim porodom ali v prvem letu življenja. Zajema 20% vseh otrok in znotraj teh 20% se nahaja 80% vseh otrok z motnjo v razvoju. Cilj registra je čim zgodnejše odkrivanje razvojnih motenj (CP, motnja vida, sluha, govora, umske zaostalosti, …) in čim zgodnejša obravnava.

Diagnoza cerebralna paraliza se postavi na osnovi nevrološkega pregleda in obnašanja otroka. Včasih so za postavitev diagnoze potrebni dodatni testi, da se izključijo druge motnje – ultrazvočni pregled možganov, magnetna resonanca v neonatalnem obdobju.

Vrste cerebralne paralize


Spastična oblika cerebralne paralize

Je najpogostejša oblika. Vzrok zanjo leži v poškodbi živčnih celic v možganski skorji. Osnovna značilnost te oblike je stalno povečan mišični tonus in šibkost v mišicah prizadetih delov telesa. Povečan mišični tonus (hipertonija) povzroča zategnjenost mišic in zmanjšano gibljivost sklepov. Pri spastični diplegiji je prisotna značilna »škarjasta hoja« ali križanje nog zaradi spastičnosti in napetosti v nogah. Oseba s spastično hemiparezo ima običajno malo težav in doseže visoko raven neodvisnosti. Spastična tetraplegija je generalizirana in težja oblika cerebralne paralize, pri kateri so pogosto pridruženi epileptični napadi, duševna manjrazvitost, motnje vida, sluha…


Atetoidna (diskinetična) cerebralna paraliza

Vzrok te oblike cerebralne paralize je v poškodbi bazalnih ganglijev v srednjem delu možganov. Kaže se v obliki nehotnih gibov, ki včasih zajamejo celotno telo – predvsem kot počasno, ritmično tresenje.  Največkrat ni mogoče nadzorovati  gibov dlani in stopal. Govor je lahko težko razumljiv zaradi težav pri nadzorovanju jezika, dihanja in glasilk.  Pogoste so tudi težave s sluhom. Večin ljudi s to obliko cerebralne paralize je pokretnih, vendar imajo večje ali manjše težave pri gibanju.  


Ataksična cerebralna paraliza

Vzrok te oblike cerebralne paralize leži v nepravilnem delovanju malih možganov, zato ljudje s to obliko cerebralne paralize težko lovijo ravnotežje. Pogosto imajo težave s prostorskim zavedanjem, kar pomeni, da težko presodijo položaj lastnega telesa v prostoru v odnosu do stvari, ki jih obkrožajo. Mnogi se naučijo hoditi, vendar je njihova hoja pogosto nestabilna. Navadno tresejo z glavo, njihov govor pa je sunkovit. Ataksija je pogosto pridružena ostalim oblikam cerebralne paralize, sicer pa ne sodi med pogoste oblike.


Mešana oblika cerebralne paralize

Kombinacija spastičnosti in atetoze je pogosta. Prisotna je pri zmerno do težje prizadetih ljudeh, pogosto z ostalimi pridruženimi težavami.


Hipotonična oblika cerebralne paralize

Cerebralna paraliza z znižanim mišičnim tonusom je zelo redka. Hipotonija v obdobju dojenčka je pogosto prisotna pri kasnejši spastični in atetoidni obliki – spastičnost in nehotni gibi postanejo očitnejši tekom prvega leta življenja. Tudi duševna manjrazvitost se zgodaj v življenju kaže kot hipotonija.

Glede na prizadete mišične skupine ločimo naslednje oblike:

  • hemiplegija – prizadeta je  samo ena polovica telesa (leva ali desna), druga polovica pa deluje normalno,
  • diplegija – prizadeti sta obe nogi, roki pa sta normalni ali pa rahlo prizadeti,
  • tetraplegija (tudi kvadriplegija) - prizadete so vse štiri okončine – obe roki in obe nogi, pridružene so še težave pri drži trupa in glave.

 

Posledice cerebralne paralize


Težave z motoriko, ki se lahko kažejo kot počasni, nespretni ali sunkoviti gibi, otrplost, slabotnost, mlahavost, prisotni so lahko mišični krči in nehotni gibi. Nekateri otroci imajo več teh težav, drugi manj. Lahko so prisotne tudi težave z ravnotežjem.

Osebe s cerebralno paralizo imajo lahko težave z govorom, žvečenjem in požiranjem. Možno je, da bo njihov govor nerazumljiv. Pri tem lahko posvetujete in prosite za pomoč logopeda.  

Nekatere osebe s cerebralno paralizo imajo epilepsijo. V večini primerov se jo uspešno zdravi z ustreznimi zdravili.

Otroci in odrasli s cerebralno paralizo imajo lahko težave spanjem, zaprtjem in krči.
Nekateri ljudje s cerebralno paralizo imajo lahko težave z razlikovanjem in primerjanjem oblik. To je povezano z vidno in prostorsko percepcijo (torej ni povezano z vidnim zaznavanjem).

Ljudje s cerebralno paralizo imajo lahko nekatere oblike učnih težav, ki povzročajo, da se težje učijo. Težave so lahko blage, zmerne do težje. Lahko imajo tudi specifične učne težave – pri aktivnostih kot so branje, pisanje ali matematika, ki so posledica poškodbe specifičnega dela možganov.

Pomembno je vedeti, da ima lahko tudi oseba z zelo težko motorično oviranostjo povprečne ali celo nadpovprečne intelektualne sposobnosti.

Zdravstvene težave povezane s cerebralno paralizo,  predvsem bolečina


Po revidirani definiciji cerebralne paralize (CP) niso samo težave z motoriko, temveč še paleta drugih problemov, ki dnevno povzročajo težave otrokom in odraslim osebam s cerebralno paralizo. Ta trditev je podprta z mnogimi raziskavami, narejenimi na večini populacije oseb s CP in dajejo naslednje rezultate (zapisane trditve izhajajo iz raziskav, narejenih na otrocih):
  • 1 od 3 ne more hoditi,
  • 1 od 4 ne more govoriti,
  • 1 od 4h ima epilepsijo,
  • 1 od 25 je gluh,
  • 3 od 4 imajo bolečine,
  • 1 od 2 ima znižane intelektualne sposobnosti,
  • 1 od 3 ima izpah kolkov,
  • 1 od 4 ima vedenjske težave,
  • 1 od 4 ima težave s kontrolo mehurja,
  • 1 od 5 se slini,
  • 1 od 10 je slep,
  • 1 od 15 se hrani po gastrostomi,
  • 1 od 5 ima težave s spanjem (manj zanesljiv podatek).

Dodatne težave so pogostejše pri osebah, ki ne hodijo. Bolečina in vedenjske težave se enako  pojavljajo na vseh stopnjah motorične prizadetosti. V zvezi z motnjami spanja bi bilo potrebno narediti še dodatne raziskave.

Pregled raziskav je bil narejen z namenom posredovati zanesljive informacije staršem ob soočanju z otrokovo diagnozo, seveda pa lahko ta spoznanja pomagajo razvoju klinične prakse.

Zgodovinsko gledano, se je najprej vsa pozornost posvečala kostno – mišičnemu funkcioniranju in komplikacijam v grobem gibalnem funkcioniranju, sčasoma pa se je usmerila še na delovanje fine motorike, komunikacijo, prehranjevanje in slinjenje. Druge težave, predvsem pa problem bolečine, so postale predmet proučevanja šele v zadnjem času.

Prisotnost bolečine je najpogostejša težava povezana s cerebralno paralizo, vendar ji zanimivo, v raziskavah posvečajo najmanj pozornosti. Za to obstaja več razlag. Ena je ta, da zdravniki po bolečini sploh posebej ne vprašajo. Torej se postavlja najprej vprašanje, kako prepoznati in oceniti bolečino pri osebah s CP. Prisotnost bolečine s starostjo narašča, vendar ni povezana z vrsto ali težo motorične prizadetosti. Pomemben simptom bolečine so lahko vedenjske težave, težave s spanjem in slabo sodelovanje v aktivnostih.

Obstaja nekaj instrumentov za merjenje bolečine, ki tudi upoštevajo medkulturne razlike. Primeren merski instrument za merjenje bolečine mora tudi ločiti med akutno (npr. pooperativno) in kronično bolečino oz. se za različne vrste bolečine uporabi drug instrument. Zaenkrat še ne obstaja sistematičen, standardiziran pristop za identifikacijo vzroka bolečine. K problemu bolečine je treba pristopiti holistično in mora zajeti  mišični, kostni, gastro – intestinalni, dentalni in psihološki pregled. Ko je vzrok znan, in tudi če ni znan, obstaja kar nekaj možnosti zdravljena bolečine. Tudi zdravljenje bolečine zahteva multidisciplinarni tim (kar je praksa v klinikah specializiranih za zdravljenje bolečine), vendar večinoma  le - to ni širše dostopno osebam s cerebralno paralizo. Programi zdravljenja bolečine niso dostopni v toliki meri kot bi morali biti.

V luči promoviranja kvalitete življenja oseb s cerebralno paralizo, bo potrebno razviti enostaven klinični pripomoček za prepoznavanje in oceno bolečine ter se poenotiti glede postopkov diagnosticiranja in obravnave le-te.

Povzeto po: Comorbidities of cerebral palsy need more emphasis – especeally pain, Peter Baxter, Developmental Medicine & Child Neurology, maj 2013


Obravnava cerebralne paralize


Potrebno je poudariti, da cerebralna paraliza ni bolezen. Je stanje in zaradi tega tudi neozdravljiva. Cerebralna paraliza ni napredujoča,  zaradi možganske poškodbe se ne slabša ali izboljšuje, lahko se pa z leti povečujejo posledice (npr. zategnjenost mišic). Simptomi cerebralne paralize se lahko obravnavajo z nekaterimi terapevtskimi pristopi in pripomočki (tehnični in ortopedski pripomočki), nekaterimi zdravili in alternativnimi oblikami zdravljenja.


Revija PET št. 64, oktober 2002
Ali obdržati ime cerebralna paraliza?, Martin Bax (.pdf) 94 KB


Revija PET št. 71, april 2004

Enotna evropska klasifikacija (.pdf) 83 KB

Koristne povezave:
www.cerebralpalsysource.com/About_CP/index.html
www.caringforcerebralpalsy.com/index.html
www.scope.org.uk/help-and-information


Iz Sončkove knjižnice:

COGHER  Lesley, Cerebral Palsy: The child and young person, London: Chapman & Hall medical, 1992 (K 198)

VELIČKOVIČ Milivoj, Otroci s cerebralno paralizo: preventiva in habilitacija, Ljubljana: Klinična bolnišnica za pediatrijo, 1978 (K 248)

The Epidemiology of Cerebral Palsies, uredili Fiona Stanley in Eva Alberman, London: Spastic International medical Publications, 1984 (K 292)

STANTON Marion, Cerebral Palsy: a practical Guide, London: Optima, 1992 (K 310)

GRIFFITHS Margaret, cerebral Palsy: Problems and Practice, London: Souvenir press, 1988 (K 353)

LEVITT Sophie, Treatment of cerebral Palsy and Motor Delay, Oxford: Blackwell Science, 1995 (K 516)

CEREBRALNA paraliza : multidisciplinarni pristup. - Savez za cerebralnu i dječju paralizu Hrvatske : Zagreb, 1996 (K 549)

... KVALITETA življenja osoba s cerebralnom paralizom / [uredil Miroslav Pospiš]. - Hrvatski savez udruga cerebralne i dječje paralize.  (K 654)

KINDER mit cerebralen Bewegungsstörungen ; Eine Einfürung. Düsseledorf  : Bundesverband für Körper und Merfachbehinderte e.V. Verlag selbstbestimmtes leben, 1997. - 40 str.MB (K 750)

HAUPT, Ursula
Kinder mit cerebralen Bewegungsstörungen ; Diagnostik : Entwicklung sehen - Förderung erleichtern / Ursula Haupt. - Düsseledorf  : Bundesverband für Körper und Merfachbehinderte e.V. Verlag selbstbestimmtes leben, 1999. - 40 str.MB (K 751)

KINDER mit cerebralen Bewegungsstörungen ; Förderung und Therapie. - Düsseledorf  : Bundesverband für Körper und Merfachbehinderte e.V. Verlag selbstbestimmtes leben, 1996. - 52 str. MB (K 752)

INTERDISCIPLINARNI PRISTUP CEREBRALNOJ PARALIZI / [uredil Miroslav Pospiš] . - Lovran : Hrvatski savez udruga cerebralne i dječje paralize, 2002. - 176 str. (K 773)

ZNAČAJ interdisciplinarnog pristupa u tretmanu cerebralne paralize. - Lovran : Hrvatski savez udruga cerebralne i dječje paralize. - 176 str. (K 784)

POSPIŠ, MIroslav   
Što trebamo znati o cerebralnoj paralizi / Miroslav Pospiš. - Zagreb : Hrvatski savez udruga cerebralne i dječje paralize, 2002. - 20 str. (K 795)

RANO oštečenje mozga - cerebralna paraliza. - Zagreb : August Cesarec Zagreb (K 809)

NEUMAN, Zdravko
O možganski motorični prizadetosti / Zdravko Neuman. - Ljubljana : zavod za rehabilitacijo invalidov SRS, 1970 (K 816)

POSPIŠ, Miroslav
Planiranje boljeg života za odrasle osobe s cerebralnom paralizom /Miroslav Pospiš. – Pula : Hrvatski savez udruga cerebralne i djećje paralize, 2004 (K 835)

POSPIŠ, Miroslav
Cerebral palsy and learning disabilities / Miroslav Pospiš. – Pula : International Meeting on Cerebral Palsy, Pula (K 836)

POSPIŠ, Miroslav
Cerebral movement disorders in adults: new chalenges / Miroslav Pospiš. – Pula : International Meeting on Cerebral Palsy, Pula (K 837)

POSPIŠ, Miroslav
Cerebralne teškoče kretanja u odrasloj dobi: novi izazovi / Miroslav Pospiš. – Pula : International Meeting on Cerebral Palsy, Pula (K 838)

PROBLEMI cerebralno paralizovanih lica i mogućnosti njihove socijalne integracije (Istraživački projkekat). – Podogorica : Društvo oboljelih od cerebralne paralize Crne Gore, 2004 (K 854)

KAVIČ Teja
Cerebralna paraliza in samospoštovanje : Diplomsko delo / Teja Kavčič. Ljubljana : Pedagoška fakulteta, 2004 (K 866)

MEHOLJIČ Fetahovič Ajša, ABC cerebralne paralizo, Sarajevo: Fondacija Medicinsko humano društvo, MHS, 2007 (K 953)

HINCHLIFFE, Archie, Children with cerebral Palsy: A Manual for Therapists, Parents and Community Workers, London: Sage Publications Ltd., 2007 (K 978)

Strokovni članki:
Marshalyn Yeargin- Allsopp, Distribution of motor types in cerebral palsy: how do registry data compare?, Developmental Medicine & Child Neurology, Vol 53, marec 2011
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vtičnikov, ki omogočajo deljenje vsebin.
Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste z veseljem sprejeli vse piškotke.
Zavrni piškotke