T:  01 534 06 67  |  Ezveza@soncek.org  |  Kontakt
de
en
sl
Velikost besedila:  
 
 

Naročite se na e-novice

Staranje


Problem staranja in cerebralne paralize postaja vse bolj aktualen in tudi raziskovan. Glede na to, da je cerebralna paraliza »nenapredujoča motnja«, veliko strokovnjakov s tega področja meni, da fizične funkcije ostajajo bolj ali manj enake skozi vse življenje. Vendar to nujno ne drži. Medtem, ko mnogi posamezniki ne izgubljajo funkcionalnosti kot bi bilo pričakovati glede na normalen proces staranja, jo drugi izgubljajo, poleg tega pa se jim pojavljajo še dodatne težave. Zakaj prihaja do tega in kaj vse se da storiti, da bi se morebitna poslabšanja zaustavilo ali vsaj omililo?

Splošno mnenje je, da staranje samo po sebi prinaša slabše fizično počutje, umsko omejenost in nesposobnost za samostojno delovanje. Fizične sposobnosti s staranjem zares slabijo, vendar se to dogaja počasneje in v manjši meri, kot bi mnogi mislili. Mnenje, da pride pri starejših do upada fizičnih funkcij, delno izhaja iz mešanja primarnega staranja (spremembe, ki jih prinaša starost sama po sebi) in sekundarnega staranja (spremembe zaradi bolezni, nezadostne ali pretirane obrabe telesa). Dejstvo je, da mnogi ljudje vzdržujejo dobro fizično kondicijo tudi po sedemdesetem letu starosti.

Pri tistih, ki so vse življenje živeli s telesno prizadetostjo, se lahko posledice staranja pokažejo prej kot bi pričakovali.  Cerebralna paraliza je primer razvojne motnje, pri kateri se zaradi slabe mehanske učinkovitosti, fizične funkcije lahko s starostjo slabšajo.


Težave, ki so lahko povezane s staranjem oseb s CP


Raziskav na temo upada fizičnih funkcij pri cerebralni paralizi s starostjo skoraj ni. Poznamo pa težave, o katerih poročajo starajoče se osebe s cerebralno paralizo. Jasno je, da se ljudje s cerebralno paralizo starajo na enak način kot drugi ljudje (primarno staranje), je pa tudi res, da se nekateri soočijo z učinki sekundarnega staranja. Ponavadi gre za dolgotrajne učinke izvorne prizadetosti.

Nekatere najpogostejše težave o katerih so nam poročali ljudje v tridesetem in štiridesetem letu starosti, včasih tudi mlajši: 
  • povišana stopnja bolečine in slabega počutja,
  • osteoartritis (bolečine in okorelost v sklepih),
  • povečanje spazmov (krčev),
  • povečanje kontraktur (krajšanje mišic),
  • slabši nadzor motorike,
  • težave s sklepi,
  • stisnjene mišice,
  • gastro-intestinalne težave (težave s prebavo)
  • nove ali povečane bolečine v hrbtu,
  • pojavljanje ali povečanje težav z inkontinenco,
  • izguba prožnosti sklepov,
  • zmanjšana moč in utrujenost.

 

Nekateri faktorji tveganja v zvezi z izgubo funkcionalnosti


V mnogih primerih ni težko razumeti glavnih razlogov za pojav novih ali poslabšanja trenutnih težav. Nekateri faktorji, ki lahko pripomorejo k sekundarnim vplivom staranja so:
  • slab sedež in naslonjalo pri invalidskem vozičku,
  • deformacije hrbtenice,
  • kontrakture,
  • premalo gibanja udov in sklepov,
  • vztrajanje pri hoji, ko je le - ta otežena,
  • izčrpanost,
  • prenehanje dolgotrajne fizioterapije,
  • naraščanje telesne teže,
  • težka duševna manjrazvitost,
  • ignoriranje opozorilnih telesnih znakov (kot je bolečina in okorelost),
  • telesne poškodbe,
  • neustrezne ortopedske operacije,
  • pomanjkanje ustrezne rehabilitacije po operaciji.

Slab sedež ali naslonjalo invalidskega vozička lahko predstavlja slabo oporo za telo, kar lahko še dodatno poslabša težave s hrbtenico, povzroča bolečine in občutek neugodja, včasih celo izgubo funkcije udov. Ob pomanjkanju ustrezne telesne aktivnosti se lahko zakrčene mišice razvijejo v kontrakture, kar povzroči deformacije v udih. Vztrajanje s hojo tudi potem, ko so noge že trajno prizadete, lahko povzroči dolgotrajne težave, kot so vnetje sklepov in bolečine v hrbtu, saj morajo ostale mišice nadomestiti okrnjene. Premalo počitka privede do splošne telesne izčrpanosti in posledično do popolnega upada  telesnih in mentalnih funkcij.

Številni ljudje s cerebralno paralizo pogosto pretiravajo s telesno aktivnostjo vse do zgornje meje; ostaja jim le malo rezerve. Zaradi tega tudi okrevanje po poškodbah ali boleznih poteka dalj časa, razen v primerih, ko poteka rehabilitacijski program v skladu z osnovno motnjo.  

Pri preventivnem zdravljenju deformacij hrbtenice in kontraktur pri osebah s cerebralno paralizo se stroka poslužuje tudi ortopedskih operacij.  V vsakem primeru takšen poseg, pri ljudeh s cerebralno paralizo, zahteva poglobljeno strokovno znanje. Neustrezni postopki, ki jih lahko priporočajo zdravniki, ki nimajo dovolj znanja o cerebralni paralizi ali pomanjkanje ustrezne po-operativne oskrbe, lahko povzročijo počasno okrevanje ali celo poslabšajo telesne funkcije. 

 

Načini vzdrževanja funkcionalnosti telesa


Medtem, ko nekatere osebe s cerebralno paralizo s staranjem ne bodo izgubile telesne funkcionalnosti, bodo druge izgubile funkcionalnost mnogo prej kot bi pričakovali.

Nekateri možni načini vzdrževanja optimalne telesne funkcionalnosti so:

  • zagotovite si ustrezen sedež in naslonjala na invalidskem vozičku,
  • menjajte položaj večkrat dnevno – ne samo tisti na invalidskem vozičku, 
  • opravljajte raztezne vaje za preprečevanje mišične zakrčenosti,
  • dovolj zgodaj poiščite ustrezno zdravstveno pomoč v primeru, da se pojavijo nove težave,
  • izogibajte se debelosti,
  • izogibajte se psihičnim pritiskom in stresu,
  • bodite stalno telesno aktivni (npr. plavanje),
  • občasno uporabite invalidski /električni voziček, če hoja postaja prenaporna,
  • hodite na redne preglede telesne funkcionalnosti,
  • glede programa telesne vadbe upoštevajte nasvete fizioterapevta – specialista za cerebralno paralizo,
  • natančno preučite implikacije v zvezi z vsakim priporočenim kirurškim posegom,
  • poiščite kirurga z znanjem in izkušnjami s področja cerebralne paralize,
  • po opravljenem operativnem posegu zahtevajte ustrezen rehabilitacijski program. 


V katerih primerih poiskati pomoč


Družinski /osebni zdravnik


Kljub temu, da obstaja kar nekaj specializiranih zdravstvenih storitev namenjenih otrokom s cerebralno paralizo, pa le-teh v odraslosti ni več na voljo.  Zaradi tega je treba vsaj enkrat letno obiskati osebnega zdravnika, ki naredi ustrezne preiskave.  S tem bodo lahko posamezne težave odkrite in bo še dovolj časa za ustrezno ukrepanje. Vaš osebni zdravnik vas lahko napoti na posamezne terapije ali posvet k specialistu (obnovitvena rehabilitacija, zdraviliško zdravljenje, Inštitut za rehabilitacijo,…).

Alternativne terapije

Obstaja zelo malo znanstvenih podatkov o pozitivnih učinkih  alternativnih terapij na starejše osebe s cerebralno paralizo. Ne glede na to pa marsikdo najde nek učinek v alternativnih terapijah kot so akupunktura, masaža, aromaterapija ali refleksologija. 



Vir:
www.scope.org.uk/help-and-information/cerebral-palsy-and-associated-impairments/aging-and-cerebral-palsy

Več preberite:
Staranje in cerebralna paraliza – klinični pogledi, Poročilo delovne skupine o staranju in cerebralni paralizi, M.A.Turk,  J.C.Overeynder, M.P.Janicki (uredniki), Zveza Sonček, junij 1995
Cerebral palsy and ageing: A systematic review, D.Cox, C. Veze, C. Lewis, 2005
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vtičnikov, ki omogočajo deljenje vsebin.
Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste z veseljem sprejeli vse piškotke.
Zavrni piškotke