T:  01 534 06 67  |  Ezveza@soncek.org  |  Kontakt
de
en
sl
Velikost besedila:  
 
 

Naročite se na e-novice

Botulin toksin


Botulin toksin A (BTA), ki se ga vbrizga v mišico, deluje kot mišični relaksant (sprošča zategnjene mišice). Botulin toksin ni zdravilo, s katerim bi lahko pozdravili cerebralno paralizo, prav tako  tudi ni primeren za lajšanje simptomov pri vseh oblikah cerebralne paralize. 


Kaj je BTA?


Botulin toksin A (BTA) je mišični relaksant, ki ga pridobivajo iz bakterije Clostridium Botulinum. Ta bakterija povzroča bulizem, redko obliko zastrupitve s hrano. Kot velja za druge toksične substance, ima lahko uporaba v manjših in kontroliranih količinah pozitiven učinek na nekatera bolezenska stanja. Ista snov je pod imenom »botoks« trenutno bolj znana pri kozmetičnih tretmajih.


Kaj BTA ni?


BTA ni zdravilo za cerebralno paralizo, prav tako njegova uporaba ni primerna za vse oblike  cerebralne paralize.  Najpogosteje se uporablja za blaženje spastičnosti (zategnjen mišičnega tonusa), distonije (nihanje mišičnega tonusa) ali pri težavah s slinjenjem in uriniranjem. 


Poreklo tretmaja


BTA se v terapevtske namene uporablja že več kot 20 let, predvsem pri starejših osebah za blaženje različnih bolezni, za katere je značilna mišična hiperaktivnost. V letu 2000 sta bila v Veliki Britaniji za zdravljenje otrok s cerebralno paralizo dobila licenco dva BTA izdelka: Botox in Dysport.


Namen tretmaja


BTA je v Veliki Britaniji licenciran za zdravljenje ‘’pes equinus’’ pri otrocih s cerebralno paralizo, vendar je njegova uporaba širša. »Pes equinus« je deformacija stopala, ki je pri otrocih s cerebralno paralizo pogosta. Nastane zaradi spastičnosti mišic v predelu stopala, kar otroku otežuje, da bi na tla stopil s celim stopalom. Kaže se kot hoja po prstih. Vbrizgavanje BTA v mišice meč omogoča sprostitev teh mišic ter posledično olajša hojo; le – ta postane udobnejša, hkrati pa se izboljša celotno ravnotežje, pogostost padcev pa se zmanjša.

Pogosta težava pri cerebralni paralizi je tudi zategnjenost tetive v zadnjem delu noge, kar otežuje iztegnjenje nog. Vbrizganje BTA to težavo blaži, noga ni več tako zategnjena, hoja se izboljša, prav tako sedenje in transferji. BTA se lahko uporablja tudi za boljšo učinkovitost mišic v predelu kolkov in dimelj (tudi tu imajo otroci s spastično obliko cerebralne paralize lahko težave). Spastičnost v tem predelu vpliva na splošno gibljivost posameznika, saj vleče noge skupaj (v škarje). Pri spastičnosti v zgornjih udih vbrizgavanje BTA pomaga pri zmanjševanju tonusa v predelu komolca, zapestja in prstov. Otrok postane samostojnejši pri skrbi zase, osebni higieni in izboljša  gibe stiskanja, prijemanja in izpuščanja.  

Poleg naštetega lahko zdravljenje z BTA vpliva na zmanjšanje razvoja sekundarnih težav. Spastičnost lahko povzroča neravnovesje v tonusu mišic sklepov, kar ne vpliva samo na motorične funkcije, ampak lahko vodi tudi h kontrakturam -  torej permantnemu krajšanju mišic in kit, posledično pa k nepravilnostim v kosteh in nestabilnosti sklepov (kot je dislokacija kolkov).

V nekaterih primerih je potreben kirurški poseg. Pri tem mora biti izključena možnost ponavljanja težav z odraščanjem. Vbrizgavanje BTA po opravljenem kirurškem posegu poveča elastičnost mišic pri sklepih in s tem zmanjša možnost poškodbe sklepa in potrebe po ponovni operaciji.

Uporaba BTA tako vpliva na zmanjšanje bolečine, izboljšanje drže, kontrolo tremorja in krčev ter slinjenja, hkrati pa olajša osebno nego. Včasih se s tem celo zmanjša potreba po ortopedski operaciji. BTA zmanjša post-operativno bolečino in skrajša čas bivanja v bolnišnici. Nekateri zdravniki uporabljajo BTA med samim operativnim posegom in s tem zmanjšajo boleče post-operativnih spazmov ter varujejo mehko tkivo pred nehotnimi gibi do zaključka zdravljenja.

Številni najstniki in odrasle osebe s cerebralno paralizo poročajo o visoki stopnji zadovoljstva s kozmetičnimi izboljšavami do katerih pride po uporabi BTA, saj ta prispeva k boljšemu videzu in udobju pri zmanjševanju tonusa ter spazmov, tudi v primerih, ko ni bilo večjih sprememb na področju funkcionalnosti in gibčnosti.
Pogosta težava, s katero se srečujejo osebe s cerebralno paralizo, je utrujenost. Utrujenost povzroča povečan napor, ki je potreben za gibanje. Potem, ko gibanje po zdravljenju z BTA postopoma postaja lažje, se kot posledica pokaže zmanjšana raba energije.


Kako BTA deluje?


Skeletne mišice se zategujejo na podlagi impulzov iz živčnih končičev preko nevrotransmiterja acetilholina. Z vbrizganjem  BTA v mišico se blokira sproščanje acetilholina, kar se kaže v relaksaciji preveč aktivnih mišic. Učinek injekcij BTA začne delovati v nekaj dneh in traja nekaj mesecev.


Kdo je primeren za tretma?


Pred samim tretmajem zdravniška ekipa opravi celostno analizo.  Ekipa zajema svetovalce pediatra, pediatra - nevrologa, ortopeda - kirurga ali fizioterapevta). Lahko sta prisotna tudi ortoped ali delovni terapevt. Analiza vključuje podrobno študijo gibljivosti (videoposnetek gibanja). Sledi odločitev o tem ali je tretma za osebo primeren in v kateri mišični predel bo vbrizgan BTA. Jasno mora biti podana tudi napoved pričakovanih rezultatov. 


Kaj vse zajema tretma?


BTA je raztopljen v fiziološki raztopini in se ga vbrizga neposredno v mišico. Pred tem se lahko na kožo nanese krema z anestetikom, ki bo zmanjšala neudobje pri injiciranju zdravila. Lahko se uporabi tudi pomirjevalo ali celo anestezija, posebej, če gre za otroka ali osebo, ki jo je zelo strah. Mišico, v katero bodo vbrizgali zdravilo, zdravnik najde s tipom, ultrazvokom, elektromiografijo ali živčno stimulacijo.

Količina BTA, ki se ga uporabi, je odvisna od velikosti in števila mišic, ki jih bodo zdravili, stopnje spastičnosti in telesne teže pacienta. Vse to vpliva na maksimalno priporočeno dozo. Vse pogostejše je vbrizgavanje BTA v več mišic, v času enega tretmaja (večstopenjske injekcije).

Pacient mora po tretmaju dobiti ustrezne nasvete in napotke za dosego maksimalnega učinka BTA. Tretma lahko vključuje intenzivnejšo fizioterapevtsko obravnavo, uporabo večih pripomočkov za hojo, opornice ali pa samo nekaj sprememb v dnevni rutini, ki vključujejo večjo aktivnost zdravljenih mišic. Včasih se uporabi tudi mavec, saj se s tem doseže ohranjanje elastičnosti mišic.

Po določenem času sledi ponovni pregled, kjer zdravnik ugotavlja uspešnost zdravljenja ter morebitno potrebo po ponovnem vbrizgavanju BTA. Povprečen interval med dvema vbrizganjema je različen, ponavadi med šestimi in devetimi meseci Trenutno ne obstaja absolutna omejitev števila ponovitev zdravljenj z BTA.


Stranski učinki


Stranski učinki so ponavadi zelo blagi in kratkotrajni. Lahko so:
  • bolečine po vbrizganju, za katere je potrebna preprosta analgezija,
  • povečana frekvenca padcev v prvih tednih po vbrizganju,
  • blagi simptomi prehlada ali gripe,
  • začasna inkontinenca,
  • pozitivni učinki na zaprtost,
  • težave s požiranjem, še posebej pri injekcijah v zgornje okončine ali vrat,
  • nihanje razpoloženja in razdražljivost,
  • utrujenost,
  • anafilaktični šok [močna alergijska reakcija], ki je pa zelo redka.


Dostop do tretmaja z BTA


Četudi tretma postaja vse bolj pogost, ga ne boste dobili v vseh zdravstvenih ustanovah v Sloveniji. Izvaja ga Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča.  O možnostih zanj povprašajte osebnega zdravnika.



Revija PET št. 67, junij 2003
Injekcije botulin toksina pri spastični cerebralni paralizi (.pdf) 45 KB


Znanstveno strokovni članki:
Krajnik, Damjan, Matjačić, Tomšič, Gorišek,…, Vpliv aplikacije botulinskega toksina v plantarne flektorne mišice stopala na vzorec hoje pri otrocih s cerebralno paralizo,
Rehabilitacija letn. IX, št. 2 (2010) - http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2010_No2_p27-35.pdf
Ryll, Bastiaenen, de Brie, Staal, Effect of leg muscle botulinum toxin A injections on walking in children with spasticity-related cerebral palsy: a systematic review,
Developmental Medicine & Child Neurology, vol 53, marec 2011
O'Flaherty, Janakan, Morrow, Scheinberg, Waugh, Adverse events and health status following botulinum toxin type A injections in children with cerebral palsy, Developmental
Medicine & Child Neurology, vol 53, februar 2011
Alhusaini, Crosbie, Shepherd, dean, Scheinberg, No change in calf muscle passive stiffness after botulinum toxin injection in children with cerebral palsy, Developmental
Medicine & Child Neurology, vol 53, junij 2011
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vtičnikov, ki omogočajo deljenje vsebin.
Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste z veseljem sprejeli vse piškotke.
Zavrni piškotke