KAKO NAREDITI VSAKDANJO RUTINO SMISELNO

KAKO NAREDITI VSAKDANJO RUTINO SMISELNO

»Sara pogosto joka in se zvija, ko ji umivamo zobe. Težko to priznam, vendar velikokrat ostanejo zobje neumiti.«
»Andrej je podivjan deček. Nenehno se zaletava v pohištvo in skače z višine. Obleči njega, je prava nočna mora.«
Sara in Andrej kažeta znake motnje obdelave senzornih informacij (v angleščini sensory processing disorder), ki se pri obeh kaže kot neprimeren odziv na dražljaje, ki prihajajo iz njunega telesa ali iz okolja. Sarino telo, ji govori, da je zobna ščetka nevarna, zato bi se rada zaščitila. Za razliko od Sare, Andrej dražljajev sploh ne zaznava, dokler ne postanejo zelo intenzivni. Zardi tega, ker se otroci z motnjo obdelave senzornih informacij na dražljaje ne odzivajo na običajen način, lahko postane vsakdanja rutina prava mora.

Dolgo čas je veljalo, da naše telo premore pet čutov: tip, vid, sluh, voh in okus. Tem se pridružujejo še propriceptivni občutek, ki daje informacijo o položaju telesa v prostoru, ter vestibularni občutek, ki omogoča zaznavanje gibanja v prostoru. Svet v katerem živimo je multi – senzorni, zato je težko izluščiti enega izmed sedmih občutkov.  Naši možgani morajo istočasno obdelati več občutkov, kot recimo vonj, okus, vid ob dobrem kosilu. Če lahko možgani vse te informacije združijo in predelajo učinkovito, potem dobimo natančno sliko o tem kdo smo, v kakšnem svetu živimo in kako se v ta svet uvrščamo. Kadar pa imajo možgani težave pri procesiranju različnih informacij, kar se dogaja pri motnji senzorne obdelave, pa se lahko to odraža kot težava pri učenju, vedenju ter v odnosih z drugimi ljudmi.
Sledi seznam treh najpogostejših oblik motnje senzorne obdelave, glavni simptomi ter strategije, ki pomagajo narediti vsakdanjo rutino prijaznejšo. Če otrok kaže simptome večih oblik, poskusite strategije kombinirati. Vse strategije ne bodo učinkovale pri vseh otrocih z motnjo procesiranja informacij.

MOTNJA SENZORNE MODULACIJE (Sensory modualtion disorder)

1. Prevelika odzivnost (hipersenzitivnost)- otrok reagira kot da je dražljaj nevaren

Osnovni napotki:

• Zagotovite mirno okolje: govorite tiho, uporabljajte naravno svetlobo, zmanjšajte šume, dotik naj bo čvrst, ne uporabljajte kričečih barv, izogibajte se dekoracijam v stanovanju
• Ne silite otroka v tiso, česar se boji
• Zaporedje dogodkov naj bo stalno isto (npr. najprej večerja, potem umivanje,…)

Nega:

• Naloga se bo končala, ko preštejete do določenega števila (s pranjem glave bova končala, ko preštejem do 10)
• Z znano melodijo zapojte korake določene naloge.
• Uporabite milo in šampon brez vonja.
• Pri umivanju telesa in obraza uporabite krpico za dojenčke.
• Medtem ko z eno roko otroku šamponirate lase, položite drugo roko na otrokovo glavo.
• Pred umivanjem zob, otroku nežno zmasirajte obrazne in ustne mišice, da zmanjšate preobčutljivost.
• Uporabite električno zobno ščetko.
• V trgovini naj otrok sam izbere zobno ščetko.
• Otroka držite za prst, ko mu strižete nohte.
• Pri umivanju las, uporabite zaščito, ki bo preprečila, da pride voda na otrokov obraz, če ne more držati glave nazaj.

Oblačenje:

• Uporabljate oblačila iz mehkih materialov, če se da brez ovratnic in elastičnih trakov.

Prehranjevanje:

• Glede dražljajev v okolici: ali je preveč dražljajev okoli otroka (hrup, šumi,…)? Je vonj premočan? Ima na razpolago jed, ki jo ima rad? Iz kakšnega materiala je sedež, na katerem otrok sedi (čipkasta blazina, pleten stol,…)?

Spanje:

• Najstrašnejšega opravila (npr. umivanja zob) se lotite eno do dve uri pred spanjem.
• Posteljnina naj bo bombažna.
• Pižama naj se čim bolj prilega otroku.
• Otroka pokrijte s težko odejo.

Toaleta:

• Čim bolj zmanjšajte odmevanje v prostoru, ne govorite veliko in splahnite stranišče potem, ko otrok zapusti prostor.
• Na stranišču oz. v kopalnici obesite zavese oz. imejte takšno pohištvo, ki onemogoča odmevanje.

2. Nizka odzivnost na dražljaje (hiposenzitivnost) – počasen odziv na dražljaje, pasivnost, slaba pozornost

Osnovni napotki:

• Pustite otroku dovolj časa, da se odzove, preden mu pomagate.
• Zagotovite dodatne dražljaje, da spodbudite otroka: prostor naj bo svetel, z močnimi barvnimi odtenki sten in pohištva, otroka zbudite 20 minut prej in omogočite dodatno gibanje pred jutranjo rutino (skakanje, plezanje po stopnicah,…), navodila, ki jih dajemo otroku, podamo z melodijo.

Nega:

• Uporabite odišavljeno milo in šampon.
• Otrok naj ima med kopanjem v kadi igračke.
• Po kopanju otroka zmasirajte z oljem ali losionom.

Oblačenje:

• Otroku oblačite ohlapna oblačila iz različnih materialov z različnimi teksturami.

3. Iskanje dražljajev – hiperaktivnost, visok prag za dražljaje

Osnovni napotki:

• Omogočite dodatne dražljaje med rutino – skakanje od kuhinje do kopalnice, petje navodil.
• Otroku omogočite veliko gibanja preko celega dneva.

Nega:

• Milo, šampon, losion naj bodo odišavljeni.
• Uporabite zobno električno zobno ščetko.

Prehranjevanje:

• Hrana naj ima različne teksture (hrustljave kosmiče, grudičasta omaka) in izrazite okuse.
• Lahko si pomagate z uro, ki jo nastavite na zvonjenje, da bo otrok lažje obstal na stolu; začnite s krajšim časovnim obdobjem.

Sedenje (v vozičku med nakupovanjem, v restavraciji,…):

• Pripravite torbo z igračami, ki jo uporabite samo v teh situacijah, npr: raztegljive gumijaste igračke, igrače, ki jih lahko da v usta,…)
• Oblecite mu težjo jakno (5 % otrokove telesne teže).

Spanje:

• Omogočite otroku veliko gibanja preko celega dneva.
• Eno uro pred odhodom v posteljo, omejite fizične  in stimulativne aktivnosti (npr. žgečkanje, tekanje po stanovanju…) in omogočite otroku umiritev (izklopite televizijo, berite pravljice, masirajte otroka,…)
• Omogočite pritisk – pižama naj bo prilegajoča, otroka dobro zavijte v odejo in jo ob robovih zatlačite.
• Dobro zasenčite prostor.

MOTNJA SENZORNE DISKRIMINACIJE – otrok ima težave pri razločevanju podobnosti in razlik pri dražljajih (npr. težko loči med toplo in hladno hrano, ne sliši razlike med besedama mačka in tačka,…)
Osnovni napotki:

• Med dnevno rutino omogočite dodatne dražljaje (npr. hrana močnega okusa, glasba, žive barve, težja obleka, prestavljivo pohištvo,…

Nega:

• Med umivanjem poimenujte dele telesa.
• Otrok naj poskuša razlikovati med različnimi materiali krpice, s katerimi ga umivate.
• Masirajte glavo, medtem ko šamponirate lase.

Oblačenje:

• Otroka oblačite v oblačila z različnimi teksturami materialov.

MOTNJA MOTORIKE, KI IZHAJA IZ TEŽAV S SENZORIKO

1. Slaba kontrola drže – za kar so značilni pogosti padci, šibke mišice

Osnovni napotki:

• Za vsako nalogo je potrebno zagotoviti dovolj časa. Omogočite otroku vmesne odmore.
• Otroku govorite v višini oči.
• Otrok naj nosi ortopedsko prilagojene čevlje.

Oblačenje:

• Otrok se naj oblači sede.

Prehranjevanje:

• Bodite pozorni na otrokovo držo – se je mogoče preveč pogreznil v blazino na stolu, ali se z stopali ne dotika tal, se sedež in miza po višini ne ujemata?

Toaleta:

• Na stranišču otroku podložite noge s pručko.

2. Dispraksija – tak otrok je neroden in okoren, težko začne z nalogo in ima težave pri njenem reševanju

Osnovni napotki:

• Otroku pomagajte čim manj - tako fizično kot z besedami.
• Pri učenju določene spretnosti zagotovite otroku dovolj časa.
• Med dnevno rutino zagotovite otroku dodatne dražljaje.

 

Vir: Making Sense Out of Everday Routines, Teresa de la Isla,  Exceptional Parent, Vol. 38 Issue 02

Povzetek in prevod Helena Kos, univ.dipl.psih.