Vpliv življenskega stila na prag napadov
Prva revolucija pri obravnavi epilepsije je bila vplivanje na stil življenja obolelega za epilepsijo. Še preden pa so iznašli zdravila proti epilepsiji, je bila edina možnost obvladovanja napadov ta, da so se držali življenjskega stila, ki je zmanjševal možnost le-teh. Ugotovili so namreč, da so nekatere aktivnosti povečevale, druge pa zmanjševale verjetnost epileptičnih napadov.
Vsak človek ima tako imenovani »prag napada«, ki je posledica biološkega stresa v možganih. Tako ljudje kot živali imajo napade, če je njihov prag napadov presežen. Prag napada niha in je odvisen od sprememb v telesu in v okolju. Medtem ko za osebe, ki nimajo epilepsije, spremembe v višini praga napada niso pomembne, za ljudi z epilepsijo te spremembe pomenijo razlike med imeti napade in biti brez njih.
Obstaja nekaj dejavnikov, ki prag napada znižujejo (torej povečujejo verjetnost napada) ali zvišujejo (znižujejo verjetnost napada)
1) Pomanjkanje spanca
Pomanjkanje spanca predstavlja najpomembnejši sprožilec napada/ov. Otrok potrebuje toliko spanja, da se popolnoma spočije, to je ponavadi od šest do deset ur spanca, odvisno od posameznika. Utrujenost in fizična izčrpanost lahko znižujejo prag napada.
2) Fizična in umska aktivnost
Utrujenost in fizična aktivnost lahko znižajo prag napada. To ne pomeni, da se otrok ne sme igrati ali npr. ukvarjati s športom. Aktivnosti morajo biti primerne zdravstvenemu stanju posameznega otroka. Primerne fizične vaje in ukvarjanje s športom višajo prag napada, prav tako tudi miselne aktivnosti višajo prag napada. To področje ni dobro raziskano; lahko se zgodi, da se bo mnenje vašega zdravnika razlikovalo od napisanega, zato je potrebna previdnost in pozorno opazovanje. Pri tem vam bo lahko v pomoč natančen dnevnik napadov, iz katerega bo možno razbrati, katere aktivnosti vplivajo na napade pri vašem otroku.
3) Stres
Splošno prepričanje je, da stres povečuje število napadov, vendar tudi to področje ni dobro raziskano. S pomočjo sprostitvenih tehnik, joge in biofeedback (povratne biološke zveze) lahko zmanjšamo stres in s tem napade. Stres je del vsakdanjega življenja in otroka pred njim ne boste mogli popolnoma obvarovati. Otroci potrebujejo izzive, ki predstavljajo tudi stres. Pomembno pa je, da jih naučite, kako se s stresom v življenju lahko spoprijemajo. Pomembno je, da se po stresnih situacijah dobro naspijo, pomagajte jim, da se bodo naučili katere izmed tehnik sproščanja.
Pri nekaterih pacientih z epilepsijo se v spanju prag napada toliko zniža, da dopušča napade.
4) Povišana telesna temperatura
Najbrž ste nekatei opazili, da ima otrok več napadov takrat ko je bolan. Povišana telesna temperatura nekaterim otrokom povzroča več napadov. Preden se odločite za zdravila, ki znižujejo vročino, se posvetujte z zdravnikom.
5) Alergije
Pri nekaterih pacientih se kaže, da alergije znižujejo prag napada. Predvsem so antihistaminiki tisti, ki znižujejo prag. Občutljivejši pacienti naj se jih raje izogibajo.
6) Svetlikajoče/utripajoče luči, določeni zvoki in hiperventilacija
Veliko ljudi se zelo boji teh vplivov. Naj vas neutemeljen strah ne vodi, da otroku onemogočite obiska kina, delo z računalnikom, igranje video igric ali ukvarjanje s športom. Spet vam bo v pomoč dnevnik napadov iz katerega bo razvidno katere aktivnosti so pri vašem otroku povezane z napadi.
7) Hormonske spremembe
Prag napada je lahko odvisen tudi od hormonskih sprememb – prag se lahko zniža v času mesečnega perila pri ženskah. Visoka vrednost estrogena v času menstruacije znižuje prag, medtem ko progesteron, ki je v času menstruacije nizek, prag viša. Obstajajo nekatera hormonska zdravila, ki jih lahko ženske z napadi med menstruacijo (več napadov,) jemljejo.
8) Nizka vrednost sladkorja v krvi
Hipoglikemija oz. znižana vrednost sladkorja v krvi lahko zniža prag napadov. Torej je dobro jesti hrano, ki vzdržuje relativno konstantno vrednost sladkorja. Sladki prigrizki (na) hitro zvišajo vrednost sladkorja, (ki pa kmalu tudi na hitro pade). Dieta za zmanjševanje telesne teže tudi ni priporočljiva, ker je ob tem vrednost sladkorja v krvi nizka. Priporočljivo je jesti več manjših obrokov preko celega dneva.
9) Pitje kave (kofein)
Nekatere raziskave kažejo, da kofein povzroča močnejše in dalj časa trajajoče napade.
10) Ketonska dieta
Že v stari Grčiji so vedeli, da je stradanje dramatično zmanjšalo število napadov pri ljudeh z epilepsijo. Znanstveniki današnjega časa so to raziskovali in nastala je »ketonska dieta«. Ko človek strada, je telo za energijo uporabilo rezerve ogljikovih hidratov ter začne uporabljati zaloge maščob v telesu. Kot stranski produkt tega procesa se v krvi akomulirajo ketoni. Le-ti pa učinkujejo antiepileptično. Pri takšni dieti trok ne uživa ogljikovih hidratov, namesto tega dobiva veliko maščob. Ob tem, ko telo uporablja maščobe za energijo, nastajajo ketoni. Pri 20 – 30% otrok so napadi prenehali, prepolovili so se pri 40 – 50 % otrok. Pri 20 – 40% otrok ni sprememb v napadih. Takšna dieta je zahtevna za izvajanje, zato zahteva sodelovanje izkušenega dietologa.
11) Pozabiti vzeti protiepileptična zdravila
Pomembno je, da je koncentracija zdravila v krvi konstantna. Problem je, če pacient namerno ali nenamerno pozabi vzeti zdravila (ali mu jih pozabimo dati). V tem primeru koncentracija zdravila v krvi pade in možno je, da bo to sprožilo napade. Pogostejši zaplet v takem primeru je tudi »epileptični status«. Epileptični status je stanje neprestanega napada ali več zaporednih napadov, med katerimi pacient ne pride k polni zavesti. Nevaren je, ker lahko povzroči trajne poškodbe na možganih, celo smrt. Velikokrat je vzrok za epileptični status nenadno prenehanje jemanja protiepileptičnih zdravil.
