Simptomi cerebralne paralize ponavadi niso vidni takoj ob rojstvu. Ker cerebralna paraliza ni dedna, ne obstaja test, s katerimi bi jo lahko vnaprej, z določeno verjetnostjo, napovedali.
Diagnoza cerebralna paraliza se ponavadi postavi v prvih 18. mesecih življenja in najkasneje do 3. leta. V zelo redkih, težjih primerih, so simptomi cerebralne paralize vidni pred dopolnjenim tretjim mesecem življenja.
Razvoj otroka v prvih 18 mesecih (in tudi kasneje) prehaja skozi predvidljive in natančno določene mejnike razvoja, kot so obračanje, sedenje, plazenje, socialni nasmeh, hoja (ob opori, samostojna). Otrok s cerebralno paralizo bo zaradi težav v motoričnem razvoju dosegal te mejnike počasneje kot njegovi zdravi vrstniki. Prvi simptom cerebralne paralize je tako zaostanek v doseganju prvih razvojnih mejnikov. Čeprav je pogosto prisoten tudi zaostanek v duševnem razvoju, otrok lahko intelektualno funkcionira vse od izjemno visokih intelektualnih sposobnosti pa do težke motnje v duševnem razvoju.
Simptomi cerebralne paralize ponavadi niso vidni takoj ob rojstvu. Ker cerebralna paraliza ni dedna, ne obstaja test, s katerimi bi jo lahko vnaprej, z določeno verjetnostjo, napovedali. Diagnoza cerebralna paraliza se ponavadi postavi v prvih 18. mesecih življenja in najkasneje do 3. leta. V zelo redkih, težjih primerih, so simptomi cerebralne paralize vidni pred dopolnjenim tretjim mesecem življenja.
Razvoj otroka v prvih 18 mesecih (in tudi kasneje) prehaja skozi predvidljive in natančno določene mejnike razvoja, kot so obračanje, sedenje, plazenje, socialni nasmeh, hoja (ob opori, samostojna). Otrok s cerebralno paralizo bo zaradi težav v motoričnem razvoju dosegal te mejnike počasneje kot njegovi zdravi vrstniki. Prvi simptom cerebralne paralize je tako zaostanek v doseganju prvih razvojnih mejnikov. Čeprav je pogosto prisoten tudi zaostanek v duševnem razvoju, otrok lahko intelektualno funkcionira vse od izjemno visokih intelektualnih sposobnosti pa do težke motnje v duševnem razvoju.
Nekateri simptomi cerebralne paralize se lahko pokažejo kmalu po rojstvu. To so težave s sesanjem in požiranjem, šibek jok, zelo mehko, ohlapno ali pa zategnjeno telo. Nekateri simptomi se pokažejo, ko otroka dvignemo v naročje: nekateri dojenčki se ob dvigu iztegnejo nazaj ter iztegnejo roke in noge.
Praktično vsi otroci s simptomi cerebralne paralize imajo nenormalen mišični tonus. Poznamo dve vrsti nenormalnega mišičnega tonusa: hipertonijo in hipotonijo. Pri hipotoniji je mišični tonus znižan, mišice pa ohlapne in sproščene. Pri hipertoniji je mišični tonus povečan, otrokove mišice pa so trde in toge, pogoste so mišične kontrakture. To so predvsem značilnosti spastične oblike cerebralne paralize.
Nekateri simptomi se lahko kažejo enostransko; šibkost mišic ali nenormalen mišični tonus se lahko pojavi samo na eni strani telesa. Simptom cerebralne paralize je poleg nenormalnega mišičnega tonusa, tudi vztrajanje primitivnih refleksov, ki ponavadi izginejo med 3 in 6. mesecem življenja.
Možni simptomi so tudi epileptični napadi, težave z dihanjem, težave s sluhom, vidom ali težave z govorom. Lahko se pojavljajo tudi kontrakture – zategnjene, trde mišice in kite, ki onemogočajo normalno gibanje dela telesa in lahko privedejo do trajnejših deformacij.
Nekateri simptomi cerebralne paralize so lahko zelo očitni, možni so pa tudi takšni, ki ostanejo skriti neizkušenemu očesu.
Natančno diagnozo lahko postavi izkušen zdravnik; otrokov razvoj in doseganje razvojnih mejnikov je (lahko) nepredvidljivo, zato diagnosticiranje cerebralne paralize ni vedno enostavno.
Nekateri znaki cerebralne paralize, ki se lahko pojavijo že v prvih mesecih življenja:
- otopelost,
- razdražljivost,
- neprestano in nenavadno jokanje,
- nenavadni refleksi,
- nizek mišični tonus (ohlapnost),
- tresavica rok ali nog,
- težave s sesanjem in požiranjem,
- nenavadna lega v posteljici (teži le na eno stran telesa),
- vročinski krči, mežikanje z očmi,
- nenavadno zvijanje telesa.
Po prvih šestih mesecih se lahko pojavi še:
- nesimetričnost gibov (del telesa giblje težje kot drugega),
- otrok stiska dlani v pest,
- mišični tonus se lahko spremeni iz ohlapnega v zakrčenost,
- težave pri hranjenju (žvečenje in požiranje).
