Sluh je ključnega pomena za razvoj govora pri otroku. Že majhna izguba sluha lahko slabo vpliva na razvoj govora pri otroku.
Približno 5 do 15% otrok s cerebralno paralizo ima okvarjen sluh, zato je potrebno čim zgodnejše preverjanje sluha.
Starši so lahko pozorni na opozorilne znake izgube sluha. Otroci z blago do zmerno izgubo sluha v različnih časovnih obdobjih različno reagirajo na glasove ali zvoke – včasih se zdi kot da ne poslušajo. Otroci s težko ali popolno izgubo sluha na zvok sploh ne reagirajo, odzivajo se pa na dotik, vidne ali druge signale. Npr. zložena obleka na postelji jim daje znak, da se je sedaj treba obleči; hrana na mizi kliče k obroku,…
Pri otroku s cerebralno paralizo lahko prihaja do dveh vrst izgube sluha: zaznavne ali perceptivne ter prevodne ali konduktivne izgube sluha.
Zaznavna ali perceptivna izguba sluha je rezultat poškodbe notranjega ušesa, slušnega živca ali obojega. Poškodba je lahko prirojena ali pridobljena kasneje v otroštvu kot posledica meningitisa, visoke temperature in določenih zdravil (nekateri antibiotiki). To obliko izgube sluha ima približno 1% otrok s cerebralno paralizo.
Prevodna ali konduktivna izguba sluha je pri otrocih s cerebralno paralizo pogosta. Nastane zaradi obolenja srednjega ušesa (infekcij ušesa), anatomskih anomalij, kot je razcepljena ustnica in nebo ali deformacija ušesa. Infekcija srednjega ušesa je lahko virusna ali bakterijska, njeni znaki pa bolečine v ušesih, povišana temperatura, izcedek iz ušesa, pordečel in izbočen bobnič.
Specialist za zdravljenje motenj sluha je avdiolog. Uporabil bo različne teste in diagnostične postopke s katerimi bo preveril otrokov sluh. Za oceno sluha otroka mlajšega od šestih mesecev, se uporabljajo vedenjski testi, kot npr. opazovanje reakcije po izpostavitvi otroka močnemu zvoku (prestrašenost, mežikanje, obračanje glave). Sluh malce starejšega otroka se lahko preizkusi med igro – avdiolog spremlja otrokovo reakcijo na zvok in spremembe v igralni aktivnosti. Obstajajo tudi različni testi, s katerimi se preizkuša funkcioniranje ušesa. S timpanometrijo preizkušajo stanje srednjega ušesa, podajnost bobniča in merijo morebitno prisotnost tekočine v srednjem ušesu.
Otoakustična emisija je test, s katerim se ocenjuje stanje notranjega ušesa in polža. V času preizkusa je zvok usmerjen v otrokovo uho, meri se odmev iz polža in s tem oceni, če polž funkcionira pravilno. Avdiolog lahko uporabi tudi avdometrijo provociranih reakcij, poseben tip EEG, ki beleži odziv možganov na zvok.
Če gre pri otroku za izgubo sluha, bo avdiolog ali otorinolaringolog najprej poiskal osnovne in ozdravljive vzroke. Vsaka prevodna izguba sluha je ozdravljiva. Infekcije srednjega ušesa se zdravijo z antibiotiki. Tekočina v srednjem ušesu se zdravi s sredstvi za odmašitev nosu, če težava traja dlje časa, tudi s kirurško vstavitvijo cevke v bobnič. Razcepljeno ustnico ali malformacijo srednjega ušesa je možno kirurško korigirati. Otrok z znatno perceptivno izgubo sluha bo verjetno potreboval slušni aparat, ki bo ojačal zvoke. Slušni aparat uvajata avdiolog in logoped. Ob tem je treba razvijati govorne spretnosti, zato je nujna govorna terapija.
