Težave z vidom so pri otrocih in odraslih s cerebralno paralizo veliko pogostejše kot pri ostalih. Poškodba vida lahko nastane zaradi težav na katerem koli delu vidnega sistema, ki vključuje oko, očesne mišice, očesni živec in del možganske skorje, ki procesira vidne informacije.
Oftamolog je specialist za oči, usposobljen za prepoznavanje in zdravljenje težav z vidom. Med pregledom otroka bo izmeril ostrino vida. To lahko ugotavlja že pri novorojenčku, kjer s posebnim pregledom oceni otrokovo sposobnost gledanja in sledenja svetlosti ali predmetu. Pri malo starejših otrocih se za osnovno diagnostiko uporabljajo posebne table s sličicami različnih velikosti.
Spodaj so opisane nekatere težave z vidom, ki jih ima lahko vaš otrok s cerebralno paralizo.
Zmanjšana ostrina vida
Trije od štirih otrok s cerebralno paralizo imajo zmanjšano ostrino vida, ki je posledica napake pri lomljenju svetlobe. Največkrat gre za daljnovidnost – otrok vidi jasno le oddaljene predmete, bližnjih pa ne. Prav tako je pri otrocih s cerebralno paralizo možna tudi kratkovidnost, kjer je slika bližnjih predmetov ostrejša, oddaljenih pa ne vidi dobro. Pogost je astigmatizem oz. zamegljen vid zaradi nepravilne ukrivljenosti roženice.
Simptomi motenj ostrine vida kot posledice napak pri lomljenju svetlobe v očesu, se kažejo kot škiljenje, držanje predmetov blizu oči, zaletavanje v predmete in težave s fino motoriko. Otrok se lahko pogosto pritožuje, da ne vidi dobro.
Pripomočki za izboljšanje vida so očala in kontaktne leče. Pri zelo majhnem otroku uporaba očal ni možna, zato mu je potrebno prilagoditi okolje.
Škiljavost ali strabizem
Škiljavost se pojavlja pri polovici otrok s cerebralno paralizo, posebej pogosta je pri otrocih z diplegijo in kvadriplegijo. Pri strabizmu je prisoten skupni fokus gledanja. Oko se lahko obrača navznoter (ezotropija) ali navzven (egzotropija). Obe vrsti težav lahko vplivata na zaznavo globine ali povzročata dvojni vid. Težave z motoriko, ki jih imajo otroci s cerebralno paralizo, lahko povzročajo neparalelni položaj oči.
Škiljavost se zdravi z obliži, ki se lepijo preko »boljšega« očesa in s tem prisilijo mišice slabšega k pravilni poravnavi. V nekaterih primerih so na razpolago korektivna očala, včasih pa je potreben celo operativni poseg, s katerim se vpliva na razvoj primerne koordinacije mišic z namenom doseganja skupnega fokusa obeh očes.
Slabovidnost (ambliopija ali »leno oko«)
Pri slabovidnosti je težava v možganih, ki so se navadili suprimirati zamegljeno ali dvojno sliko. To se zgodi v otroštvu, ko se vid šele razvija. S samim očesom ni nič narobe in težav se ne da korigirati z očali. Slabovidnost lahko nastane zaradi neenake ostrine vida na obeh očesih, zaradi škiljenja, zaradi nejasne slike kot posledica mrene ali kot posledica drugih motenj. Če se slabovidnost ne zdravi, postane motnja sčasoma ireverzibilna (nepovrnljiva); možgani izgubijo sposobnost interpretacije vidnih informacij, kar lahko sčasoma privede celo do slepote slabšega očesa.
Ob pravočasnem ukrepanju, se slabovidnost lahko popolnoma prepreči; po korigiranju osnovne težave (škilavosti, zmanjšane ostrine vida, mrene,…) se popravi ali popolnoma ozdravi tudi slabovidnost.
Siva mrena (katarakta)
Nekaj otrok s cerebralno paralizo se že rodi s sivo mreno (zamegljenostjo leče). Siva mrena preprečuje vstop vizualnih slik na mrežnico ali retino in posledično povzroča motnjo vida in slabovidnost (ambliopijo). Vzrok sive mrene je lahko genetski, okužba matere z virusom rdečk, toksoplazmoza ali druge infekcije v času, ko je otrok še v maternici. Pri otrocih s temi težavami je potrebna kirurška odstranitev sive mrene že v prvih mesecih življenja, s čemer se vzpostavi prosta pot vidnemu signalu do mrežnice. Po posegu bo otrok ostal dan ali dva v bolnišnični oskrbi; sam poseg pa je v večini primerov uspešen.
Odstop mrežnice (retinopatija) pri nedonošenčkih
Pri prezgodaj rojenih otrocih je možen zaplet tudi retinopatija ali odstop mrežnice. Predvidevajo, da nastane zaradi visokih koncentracij kisika, ki se uporabljajo, ko je otrok priključen na respirator. Kisik vpliva na kapilare v mrežnici in lahko povzroči kratkovidnost. Odstop mrežnice povzroča izgubo vida in slepoto. Na srečo se lahko s krioterapijo (zdravljenjem s pomočjo znižane temperature) in laserjem proces odstopanja mrežnice učinkovito ustavi. Mrežnica se lahko tudi kirurško prilepi nazaj na očesno ozadje.
Kortikalna slepota
Do kortikalne slepote pride zaradi poškodb centra za vid v možganski skorji. Otrok s kortikalno slepoto sicer sprejema vidne informacije z očmi, vendar možgani teh informacij ne morejo procesirati in interpretirati. Posledica je delna ali popolna slepota. Približno 25% otrok s hemiparezo ima koritkalno poškodbo vsaj dela vidnega polja. Otrok npr. lahko vidi predmet pred seboj, ne pa tistega ob strani. Popolna kortikalna slepota je redka, običajno nastane zaradi obširne poškodbe možganov, npr. pri otrocih s kvadriplegijo.
Če ima vaš otrok težave z vidom, je treba poiskati medicinsko in terapevtsko pomoč. Koristen je lahko terapevtski program, v katerem usposobljen terapevt z otrokom izvaja posebne vaje za oči. Terapevt oceni in z otrokom izvaja vaje, s katerimi se pri otroku spodbuja koristni vid. Fizioterapevt ali delovni terapevt bo otroka učil tehnik, s pomočjo katerih se bo lažje znašel v prostoru. V pomoč so lahko vidna pomagala, kot so močna osvetlitev, žive barve, velike tiskane črke in povečevala ter tipna pomagala kot so brajica ali druge oznake.
