Zveza Sonček je 18. oktobra 2023 v Hotelu City Maribor gostila konferenco Ena šola za vse, s katero želi okrepiti strokovno razpravo o vključevanju otrok z invalidnostjo v redne vzgojne in izobraževalne programe.
Na konferenci so predavatelji iz Slovenije in iz tujine predstavili stanje na tem področju doma in dobre prakse v evropskih državah ter oblikovali predloge za pristojno ministrstvo in Vlado RS in ju pozvali, da vključita koncept Ene šole za vse v nastajajoči nacionalni program vzgoje in izobraževanja ter novo belo knjigo.
»Velika ovira dejanski inkluziji sta močno zakoreninjen dualni sistem izobraževanja v osnovnih šolah za otroke s posebnimi potrebami in vključevanje osnovnošolcev v socialnovarstvene zavode,« je dejala dr. Jasna Murgel, predsednica Zveze Sonček in programska vodja konference Ena šola za vse.
Po besedah direktorja Zveze Sonček Iztoka Suhadolnika so bili v Sloveniji že storjeni koraki k vključevanju otrok z gibalno oviranostjo v redne osnovne šole. »Nikakor pa nismo zadovoljni s stanjem na področju vključevanja otrok z nižjimi intelektualnimi zmožnostmi. Naš dualni šolski sistem, kjer imamo še vedno posebne šole, v katere se vključuje in usmerja otroke z nižjimi intelektualnimi zmožnostmi, onemogoča inkluzijo in s tem razvoj naše družbe v vključujočo družbo. Menimo, da bi bilo treba te posebne šole ukiniti. Vsi otroci naj hodijo v šole v svojem šolskem okolišu, s svojimi vrstniki, sicer v njim prilagojene programe, v katerih bodo pridobili poleg splošnega znanja tudi spretnosti in kompetence za življenje.«
»V zadnjih petnajstih letih se ukvarjam z vprašanji, kaj bi bilo treba spremeniti v slovenskem šolskem sistemu, da bomo prišli do končnega cilja, tj. ene šole za vse,« je uvodoma dejal dr. Matej Rovšek, ravnatelj Centra Janeza Levca Ljubljana. Poudaril je, da je bil zagon največji po letu 2000, ko je bil sprejet Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. »Čeprav so nekateri takrat govorili, da je zakon inkluziven, sam menim, da je prej segregativen. Zakon je bil sicer precej ambiciozen, vendar bi ga morali v teh 23 letih še nekajkrat spremeniti. Takrat je potekalo kar veliko konferenc na to temo, spomnim se, da je konferenco Ena šola za vse organizirala tudi Zveza Sonček. Po približno sedmih letih je začetni zanos pošel in o eni šoli za vse se skorajda ni več govorilo. Sam sem prepričan, da bi morali koncept šolanja v Sloveniji že zdavnaj spremeniti, saj je enak že vsaj dvesto let.«
Inkluzija je po besedah dr. Rovška skupnostni projekt. »To ni projekt vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redno osnovno šolo, ampak ima bistveno širše dimenzije. V času neokapitalizma in neoliberalizma, ko družba postaja vse bolj slojevita, je univerzalno vključevanje vse bolj nemogoče, ampak postaja vse bolj mogoče univerzalno izključevanje.«
Dr. Rovšek se zavzema, da procese vključevanja vseh otrok in odpiranja šol čim bolj spodbujamo in poganjamo, tudi s konferencami, kakršna je današnja, kot protiutež razslojevanju v družbi. »Družbo je mogoče premakniti naprej s številnimi koraki. Menim, da je projekt inkluzije kot skupnostni projekt rešitev za ta čedalje bolj razslojeni svet. Še enkrat: ko govorimo o inkluziji, ne govorimo le o otrocih s posebnimi potrebami, temveč o bistveno širši perspektivi.«
V nadaljevanju predavanja je povedal, da raziskovalci s pedagoškega področja povedo, da inkluzija prinaša številne koristi:
- izboljšane akademske veščine in veščine, povezane s prilagoditvenimi spretnostmi,
- socialne veščine in socialna vključenost,
- ekonomske koristi za družbo – družbena blaginja se veča, če se veča tudi solidarnost v družbi.
»Raziskave torej kažejo, da je inkluzija za družbo koristnejša kot sistem izključevanja, kakršnega imamo danes. Od inkluzije pa morajo imeti koristi vsi otroci v osnovni šoli, učitelji in starši, tj. vsi deležniki.«
Sklenil je z besedami, da inkluzija ni nadomestilo za tradicionalno šolo. Koncept inkluzivne šole niti ni prilagojena šola.
Kako je mogoče vpeljati inkluzivno izobraževanje v naš šolski sistem, in to v zakonodajnem okviru, kakršnega imamo na voljo, kažeta primera OŠ Vide Pregarc in OŠ Franceta Bevka v Ljubljani.
»Kot kažeta primera dobre prakse na OŠ Vide Pregarc in OŠ Franceta Bevka, se da tudi v naši državi marsikaj narediti, če se seveda želi, če so ljudje pripravljeni na spremembe, če smo ravnatelji usmerjeni v širjenje inkluzivne prakse. Seveda pa bomo prej ali slej potrebovali tudi sistemske spremembe, je povedala Barbara Kampjut, ravnateljica OŠ Franceta Bevka
»Za OŠ Franceta Bevka lahko rečem, da je že zdaj pravična in vključujoča šola. V 13 letih, odkar sem ravnateljica, smo vsi s strokovnim kadrom prišli do miselnosti, da moramo za učence ustvarjati varno in spodbudno učno okolje, kjer vsi dobijo ustrezno podporo za razvoj svojih osebnih potencialov. Govorim o čisto vseh otrocih na naši šoli − teh je pri nas več kot petsto. Pravična šola je po mojem mnenju tista, ki upošteva raznolikost učencev. Če si kot ravnatelj oziroma pedagoški vodja ne razčistiš pojmov, kaj je pravzaprav inkluzivna praksa in kaj želiš doseči, boš težko vodil strokovne delavce na šoli. Ker nam je v preteklosti to uspelo, smo letos vnovič odprli dva oddelka nižjega izobrazbenega standarda Centra Janeza Levca v Ljubljani. Učilnice smo prenovili s finančno podporo Mestne občina Ljubljana, Center Janeza Levca pa nam nudi bogato kadrovsko podporo, brez katere sami ne bi zmogli.«
Stališča, sprejeta na konferenci Ena šola za vse:
- Otroci in mladostniki imajo pravico, da se usposabljajo in izobražujejo v običajnem življenjskem okolju skupaj z generacijami svojih vrstnikov; ta pravica mora biti zagotovljena v zakonodaji in podzakonskih aktih za izvajanje vključujočega, kakovostnega in brezplačnega osnovnošolskega ter srednješolskega izobraževanja v skupnostih, v katerih živijo, in sicer v skladu s 24. členom MKPI.
- Inkluzivno izobraževanje je najboljše za otroke s posebnimi potrebami, saj se izobražujejo in odraščajo v bolj vzpodbudnem okolju, kot ga ponujajo posebne oblike izobraževanja, ter tudi za vse preostale otroke, ki se pri tem vsak dan srečujejo in izobražujejo z otroki s posebnimi potrebami, z njimi sodelujejo in spoznavajo različnost vsakega posameznika, ki bogati našo družbo ter prispeva k strpnejši in bolj demokratični družbi.
Vladi RS oziroma ministrstvu, pristojnemu za izobraževanje, priporočamo:
- da izvede temeljito evalvacijo sistema usmerjanja otrok s posebnimi potrebami in zbere zanesljive podatke o pojavnosti, učinkovitosti in primerjalnih stroških inkluzivnega in ločenega izobraževanja;
- da v beli knjigi o izobraževanju oblikuje strategijo inkluzivnega izobraževanja in prehoda iz ločenega/posebnega izobraževanja v vključujoč sistem izobraževanja, ki bo vključeval vse otroke v redne šole;
- da pripravi načrt prehoda iz dualnega šolskega sistema v vključujoč sistem vzgoje in izobraževanja otrok;
- da dopolni in spremeni politični okvir in zakonodajo, tako da bosta spodbujala inkluzivno izobraževanje, v sodelovanju z izvajalci izobraževanj, učitelji, osebami s posebnimi potrebami, družinami in drugimi zainteresiranimi stranmi v skladu z obveznostmi iz MKPI;
- da v pripravo strategije, načrtov in zakonodaje vključi strokovnjake s področja inkluzivnega izobraževanja otrok, stanovska združenja, nevladne organizacije in zainteresirano javnost;
- da spremeni sistem usmerjanja otrok s posebnimi potrebami k postopnemu prehodu od institucionaliziranih struktur k vključujočemu sistemu vzgoje in izobraževanja;
- da v skladu z MKPI in Zakonom o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) odpravi vse arhitektonske ovire v vrtcih ter osnovnih in srednjih šolah oziroma v vseh izobraževalnih ustanovah;
- da spodbuja in vlaga v ustrezno izobraževanje in usposabljanje učiteljev in osebja, da se zagotovi razumevanje inkluzivnega izobraževanja in posebnih izobraževalnih potreb.
Stališča in predloge Vladi RS oz. pristojnemu ministrstvu so oblikovali:
doc. dr. Jasna Murgel, predsednica Zveze Sonček in programska vodja konference Ena šola za vse
Iztok Suhadolnik, direktor Zveze Sonček
dr. Matej Rovšek, ravnatelj Centra Janeza Levca
Timothy Ghilain, generalni sekretar EASDP
dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda RS za šolstvo
Barbara Kampjut, ravnateljica OŠ Franceta Bevka v Ljubljani
Mitja Blažič, svetovalec Zagovornika načela enakosti
dr. Marija Kavkler, zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani
Maureen Duncan, ravnateljica The Brook Special Primary School London
Posnetek konference Ena šola za vse, ki je 18. oktobra potekala v Mariboru, si lahko ogledate na naši YouTube strani, in sicer https://www.youtube.com/user/soncek15/videos. Vabljeni k ogledu!
Irena Vovk Terčič
