Osebna asistenca

Zakon o osebni asistenci (ZOA) omogoča posamezniku oz. posameznici z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi ovirami enake možnosti, večjo neodvisnost in enakopravno vključenost v družbo, skladno z odločbami Konvencije o pravicah invalidov. Osebna asistenca je pravica invalidov, ki so do nje upravičeni na podlagi odločbe, ki jo izda Center za socialno delo.

Osebna asistenca se po svoji naravi nanaša predvsem na aktivno življenjsko obdobje (od 18. do 65. leta), na preprečevanje institucionalizacije in na pravico do realizacije potencialov vsakega posameznika. Osebna asistenca je namenjena neodvisnemu življenju. Neodvisnost ne pomeni, da invalid nujno živi sam, ampak pomeni samostojnost pri upravljanju z lastnim življenjem, pri sprejemanju odločitev – pomeni svobodo izbire. Uporabnik se vključuje v socialno okolje, s čimer se preprečuje socialna izključenost. Pomeni tudi to, da oseba ni več pacient, oskrbovanec ali varovanec, ni več predmet skrbi, temveč postane uporabnik, ki sam ali preko svojega zakonitega zastopnika samostojno sprejema odločitve o svojem življenju. Storitev je prilagojena individualnim potrebam vsakega uporabnika.

V okviru storitev osebne asistence izvajamo: