Predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič je 11. julija 2023 sprejela predstavnike Zveze Sonček, in sicer direktorja Iztoka Suhadolnika ter podpredsednika Emirja Okanovića in Lidijo Šestak Zorič.
Uvodoma so spregovorili o pobudi za spremembo Zakona o volitvah v državni zbor, ki bi zagotovila volilno pravico vsem polnoletnim državljanom, ne glede na invalidnost. Predsednica Državnega zbora je dejala, da podpira spremembo zakona, po kateri odvzem volilne pravice osebam, postavljenim pod skrbništvo, ne bi bil več mogoč in bi tako tudi osebe z intelektualnimi in psihosocialnimi oviranostmi imele enako volilno pravico, kot jo imajo vsi preostali državljani. To je, kot je dodala, tudi že večkrat javno izrazila in si bo tudi v prihodnje prizadevala za spremembo zakonodaje, do katere bi bilo dobro, da bi prišlo, kot je dodala, še pred volitvami v evropski parlament v naslednjem letu.
V nadaljevanju so spregovorili o deinstitucionalizaciji, pri čemer je direktor Zveze Sonček Iztok Suhadolnik izpostavil, da bi morala biti sprejeta vladna strategija o deinstitucionalizaciji. »Deinstitucionalizacija ni ozko področje samo sociale, to je odločitev družbe, v katero smer bo šla. Ali bomo ostajali na 11 državljanih na 1000 prebivalcev v zavodih, ali pa bomo prišli na 2 državljana, kolikor je evropsko povprečje«, je pri tem dejal.
Podpredsednica Zveze Sonček Lidija Šestak Zorič, ki je tudi sama mama otroka s cerebralno paralizo, pa je poudarila tudi pomen sistemske ureditve skupnostnih storitev, kot so osebna asistenca, stanovanjske skupine, dnevni centri, aktivno preživljanje časa, kratkočasne namestitve, pomoč na domu do 18. leta starosti itd. Predsednico Državnega zbora je še zlasti pritegnilo dejstvo, da na Švedskem nimajo institucij ter da ljudje z razvojnimi in intelektualnimi ovirami živijo v skupnosti, bodisi v primarni družini ali v lastnem stanovanju – s pomočjo osebne asistence, bodisi v skupinskih stanovanjih za 4 do 6 oseb, ki so zgolj v urbanih okoljih.
Kot je poudarila podpredsednica Zveze Sonček, žal te možnosti izbire med skupnostnimi storitvami v Sloveniji še ni. Želi si, da se staršem ne bo treba odločati, da zapustijo trg dela in se zaposlijo kot osebni asistent pri svojem odraslem otroku, oziroma da bo sistem skupnostnih storitev dovolj dober, da se bodo starši počutili varno ob tem, ko zaradi svoje starosti ne bodo več mogli skrbeti za svoje odrasle otroke. Pomembno je, da je na voljo dovolj skupnostnih storitev, da vsak lahko izbira glede na svoje potrebe, je poudarila podpredsednica Zveze Sonček.
V zvezi s tem je mag. Urška Klakočar Zupančič napovedala, da si bo na dogovorjenem državnem obisku konec leta na Švedskem uredila srečanje s švedskim ministrom za socialne zadeve in se seznanila, kako so pri njih urejene te storitve, ki veljajo za primer dobre prakse.
Podpredsednik Zveze Sonček Emir Okanovič je v pogovoru dejal, da potrebujemo sistem, ki bo dovolj fleksibilen, da bo v različnih življenjskih obdobjih znal pomagati in zaščititi ljudi, ki potrebujejo neko pomoč, storitev pa ni. Nastopiti bo treba tudi takrat, ko starši zaradi svoje starosti ne bodo zmogli več skrbeti za svoje otroke. Treba bo imeti nek transparenten sistem, da se staršem ne bo treba pod nujno odločiti, da bodo šli profesionalno za asistenta ali oskrbovalca družinskega člana, temveč da bo sistem dovolj dober, da se bomo počutili varni pri tem, ko bomo svoje otroke lahko spustili v družbo pod temi pogoji, da bodo zaživeli v polni meri, ne glede na njihovo prizadetost, po svojih zmožnostih in da bodo varni ter da se bodo v družbi počutili dobro in kvalitetno. Odpraviti pa je potrebno tudi togost med samimi storitvami. Pomembno je imeti na voljo izbiro storitev in izbirati glede na potrebe posameznika, je še dejal Okanovič, ki je mnenja, da je uporabnikov storitev čedalje več, vedno več je tudi starejših, in za te ljudi bo potrebno poskrbeti dovolj fleksibilno.
Predsednica Državnega zbore mag. Urška Klakočar Zupančič se je strinjala, da se v družbi dogajajo spremembe, družba se stara in tovrstno problematiko bo vsekakor potrebno ustrezno nasloviti in urediti.
Volilna pravica ni kaprica!
Tri nevladne organizacije – Zveza Sonček, Zavod Risa in Društvo za kulturo inkluzije – partnersko izvajamo projekt »Volilna pravica ni kaprica«, Gibanje za odpravo odvzema volilne pravice osebam z invalidnostjo.
Volilna pravica je pravica
vsake polnoletne državljanke in državljana.
Po slovenski zakonodaji pa lahko ljudje z nekaterimi invalidnostmi
volilno pravico še vedno izgubijo.
29. maja smo zborovali pred parlamentom:
https://www.youtube.com/watch?v=Hz5BQ9-iHuA
Pobudo za spremembo Zakona o volitvah v državni zbor
so podprle mnoge vidne političarke in politiki,
strokovnjakinje in strokovnjaki,
zagovornik načela enakosti in drugi.
