V Hiši Evropske unije v Ljubljani je 20. marca potekal posvet in okrogla miza z naslovom Volilna pravica na kaprica – morebitne dileme in izzivi v organizaciji Zveze Sonček, Zavoda Risa in Društva za kulturo inkluzije.
Poslanci Državnega zbora so namreč 30. januarja soglasno sprejeli novelo Zakona o volitvah v državni zbor ZVDZ-E (79 za, nihče proti), s katero je odpravljena omejitev aktivne in pasivne volilne pravice osebam, ki so zaradi intelektualne in psihosocialne oviranosti postavljene pod skrbništvo. Teh je bilo v februarju letos 4.026.
Novela določa tudi, da če volivec zaradi dolgotrajne telesne, duševne, intelektualne ali senzorične okvare ne more glasovati, lahko na volišče pripelje osebo po svoji izbiri, da mu pri tem pomaga. O pravici volivca do pomočnika odloči volilni odbor, pomočnik pa mora biti polnoleten, še določa novela.
Sprejem novele ZVDZ-E (30. 1. 2024) lahko upravičeno označimo kot zgodovinskega, saj je odpravil neenako obravnavo oseb z invalidnostjo pri izvajanju volilne pravice. Prvi preizkus novele ZVDZ bodo že volitve v Evropski parlament, ki bodo 9. junija letos.
Uvodoma je Irena Vovk Terčič, vodja projekta Volilna pravica ni kaprica, kronološko predstavila, kako se je kalila volilna pravica za vse od 1. februarja 2022, ko je Zveza Sonček na tiskovni konferenci prvič predstavila pobudo za spremembo ZVDZ.
Tatjana Knapp iz Zavoda Risa je v prispevku razmišljala, o času potem, na kakšne ovire bodo naleteli volivci, ki še nikoli niso volili, in kako te ovire odpraviti.
Saša Lesjak, ki se v Zavodu Risa ukvarja z lahkim branje in dostopnostjo informacij, je predstavila, kako je nastajal program stranke Vesna v lahkem branju. »V lahkem branju smo pripravili tudi glasovnice za glasovanje na volitvah. Gradivo smo pripravljali s testnimi bralci, oni so bili tisti kompas, ki nam je pokazal, v kateri obliki pripravit glasovnice, da jih bodo uporabniki tudi razumeli.«
Okrogla miza o pomenu udejanjanja zakonskih sprememb
Na okrogli mizi so sogovorniki izpostavili predvsem pomen udejanjanja sprejetih zakonskih sprememb. Profesorica prava na Evropski pravni fakulteti in odvetnica dr. Sara Ahlin Doljak je dejala, da je treba slišati, videti in prisluhniti osebam z invalidnostjo, kako one vidijo pristop do volitev, ter jih vključiti v implementacijo zakonodaje v prakso. Samo te osebe namreč natančno vedo, kaj in kako zmorejo. Napovedala je, da bo tudi sama nastopila na prihajajočih evropskih volitvah, in sicer na listi SLS.
Po mnenju direktorja Zveze Sonček Iztoka Suhadolnika je bil skrajni čas, da se na zakonski ravni izenačijo volilne pravice za vse. Dejal je še, da do te spremembe volilne zakonodaje ne bi prišlo brez nevladnih organizacij.
Predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) in Sveta za invalide RS mag. Mateja Toman je prav tako ocenila, da gre pri spremembi zakonodaje za zelo pomemben korak. Pozitiven učinek tega koraka vidi tudi v tem, da se o tej temi v družbi govori, da tudi tisti, ki nimajo osebne izkušnje z invalidnostjo, spoznajo to težavo in razloge, zakaj je pomembno, da imamo vsi enake pravice.
Če bo ta pravica udejanjena v praksi, pa bo po besedah ravnatelja Centra Janeza Levca Ljubljana dr. Mateja Rovška povzročila tudi druge procese za zmanjšanje diskriminacije, denimo več vključevanja otrok z motnjami v duševnem razvoju v redne osnovne šole in več delovnih mest v rednih delovnih okoljih.
Boštjan Vernik Šetinc iz urada zagovornika načela enakosti pa je dodal, da so poleg poziva v zvezi z volilno pravico pristojne pozvali tudi k prenovi volilnih postopkov, da bodo ti dostopni in razumljivi. Pojasnil je, da vprašanje dostopnosti volilnih postopkov pri zagovorniku zelo
proučujejo.
Zagovornik s priporočilom, da bodo volilna gradiva in postopki dostopni tudi osebam z invalidnostmi
Zagovornik načela enakosti je 25. marca 2024 Državni volilni komisiji poslal več priporočil glede uresničevanja volilne pravice ljudi z invalidnostmi, zlasti tistih z intelektualnimi in psihosocialnimi invalidnostmi.
Priporočil je posodobitev volilnih gradiv, informacij in postopkov tako, da bodo vsi ljudje to pravico lahko dejansko uresničevali. Predlagal je tudi ustreznejša navodila in usmeritve za delo volilnih organov, da bo uresničevanje volilne pravice v celoti zagotovljeno za vse, zlasti za tiste volivce, ki jim je bila ta pravica vrnjena.
Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti: »Ni dovolj, da smo spremenili zakon in vrnili volilno pravico osebam, ki jim je bila neupravičeno odvzeta. Dolžnost demokratične družbe je, da jim zagotovimo vključenost in sodelovanje na volitvah.«
Celotno priporočilo je dostopno na povezavi https://zagovornik.si/izdelki/priporocila-zagovornika-nacela-enakosti-glede-dostopnosti-volilnih-gradiv-postopkov-in-glede-usmeritev-volilnim-organom/.
Svojo zgodbo je predstavil Domen Rudl, ki si je nazaj pridobil volilno pravico na sodišču, kjer so med drugim preverjali, ali zna brati in pisati. Prepričan je, da mora imeti vsakdo volilno pravico.
Volivka Maša Šišarica, ki ne zna brati, pa je pojasnila, da sama glasuje tako, da se na volišče odpravi z asistentko in mamo, sama se odloči, koga bo volila, na volišču pa se še pogovorijo in tistim, ki so z njo, pove, kaj naj obkrožijo. Te zgodbe kažejo, kako pomembno je, da imajo vsi prebivalci enake možnosti pri izražanju svoje volje na volitvah.
Na YouTube kanalu Zveze Sonček je na voljo posnetek s posveta in okrogle mize: https://www.youtube.com/watch?v=azkwZugwL3U
Fotografije: Sami Elezović.
Tri nevladne organizacije – Zveza Sonček, Zavod Risa in Društvo za kulturo inkluzije – smo se povezale v skupnem projektu, ki se imenuje Volilna pravica ni kaprica, Gibanje za odpravo odvzema volilne pravice osebam z invalidnostjo.
Projekt je podprt s sredstvi Programa Active Citizens Fund Slovenija 2014-2021.
Projekt se bo končal 15. aprila 2024.
