Sonček – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije so.p. je v petek, 5. oktobra 2018 v Mariboru, v okviru 35 – letnice svojega delovanja organizirala strokovno konferenco z naslovom »Otrok, družina in odrasli potrebujejo podporo«.
Na konferenci je sodelovalo preko 80 udeležencev, od tega 10 predstavnikov bivših jugoslovanskih republik iz Hrvaške, Srbije, Črne gore ter Bosne in Hercegovine.
Osrednji temi konference sta bili Zgodnja obravnava in Podporne storitve v skupnosti. Razprava je bila usmerjena predvsem v aktualna in še odprta vprašanja izvajanja nove zakonodaje na tem področju, ki se bo začela izvajati v letu 2019 – Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami ter Zakona o osebni asistenci in Zakona o socialnem vključevanju.
Sklepi konference:
I. Zgodnja obravnava
- V zgodnjem obdobju soočanja s posledicami cerebralne paralize in drugih motenj v razvoju potrebujejo celostno podporo vsa družina, otrok kot tudi izvajalci zgodnje obravnave.
- Pilotski projekt preverjanja zakonskih opredelitev zgodnje obravnave v praksi je potrdil, da je za kakovostno izvedbo zakona nujno dobro medresorsko sodelovanje vseh treh pristojnih ministrstev – za zdravstvo, socialno ter vzgojo in izobraževanje, zagotavljanje finančnih sredstev za izvedbo celostne obravnave vseh otrok, ki takšno družino.
- Dostopnost do zgodnje obravnave mora biti zagotovljena ne glede na kraj otrokovega bivanja (v Pomurju npr. pri tem še zelo zaostajajo). Pri tem gre predvsem za zagotavljanje dobro usposobljenih strokovnjakov.
- Za kvalitetno izvajanje zgodnje obravnave je nujno tudi dobro sodelovanje centrov za zgodnjo obravnavo z nevladnimi organizacijami, ki dobro poznajo potrebe otrok in družin.
II. Podporne storitev v skupnosti
- Sprejem nove zakonodaje o osebni asistenci in socialnem vključevanju je pomembna pridobitev, odločilno pa je kako se bo ta zakonodaja implementirala v praksi.
- Podporne storitve za odrasle bo treba v praksi šele razviti, saj sedanje oblike teh storitev ne zadoščajo za vse več potreb odraslih z različnimi oblikami oviranosti ter ne zagotavljajo možnosti izbire ter enakih možnosti.
- Nabor podpornih storitev morajo aktivno sooblikovati uporabniki in nevladne organizacije, ki potrebe po teh storitvah tudi najbolje poznajo.
- Eno od najtežjih vprašanj bo zagotavljanje kadrov, ki bodo znali in zmogli izvajati te storitve po meri uporabnika in ob njegovem aktivnem sodelovanju.
