Za majhnega otroka je igra glavni način učenja. Kot za vse otroke, je igra življenjskega pomena tudi za majhnega otroka s cerebralno paralizo. Ker pa potrebuje več pomoči in podpore pri vseh aktivnostih, mu bo treba to zagotoviti tudi med igro.
Možnost preizkušanja življenja v kontekstu igre je pomemben most do otrokovega zavedanja samega sebe in hkrati do spoznavanja drugih ter svojega odnosa do okolice. Igra je za otroka laboratorij; omogoča raziskovanje lastnih zmožnosti in omejitev kot tudi raziskovanje možnosti in omejitev v okolju, ki ga obdaja. Mnogi otroci s cerebralno paralizo se zaradi omejitev v gibanju ne morejo prepustiti spontani igri, zato jim je treba pomagati, da bodo lahko uživali v igri.
Igra po posameznih starostnih obdobjih
Spodaj je seznam možnih igralnih aktivnosti po razvojnih obdobjih. Seveda obstaja še mnogo drugih aktivnosti, ki se jih boste sami spomnili in jih uporabili. Pri igri vam je lahko v pomoč ogledalo, saj se otrok v ogledalu gleda in tako dobi vizualno povratno informacijo o tem kaj počne.
Prvi dve leti starosti
- igralna podloga in stojalo z visečimi igračami,
- raglje in vetrnice,
- igre guganja in poskakovanja,
- igre s čebljanjem in gruljenjem,
- igre žgečkanja,
- gradnja stolpa – na začetku stolp postavite vi, otrok pa ga podre, nato otroku pomagajte, da sam sezida stolp in ga potem podre,
- slikanice – uporabite tudi slikanice, ki oddajajo različne glasove in s tem stimulirajo sluh in slikanice z vložki različnih materialov, ki stimulirajo dotik,
- skrivanje in iskanje igrač ali ljudi za zaveso/pod brisačo,
- udarjanje s predmeti – npr. z leseno žlico po ponvi,
- igre imitacije,
- igra z ogledali,
- odvijanje igrač,
- voda in pesek,
- leča, riž in testenine (v valju za sedenje, prijemanje ali obmetavanje).
Opozorilo: Bodite previdni in pazite, da otrok ne daje manjših predmetov v usta, ker se bi lahko zadušil.
Od 1. do 3. leta starosti
- igre s škatlami,
- prstne lutke,
- igre s tuneli,
- »vreča presenečenja«, polna igrač in zanimivih predmetov, ki jih otrok s tipom prepoznava in poimenuje,
- vlečenje in porivanje,
- izbiranje pravega predmeta izmed mnogih (npr. naj poišče kravo med vsemi živalmi na kmetiji),
- igre vlog s pomočjo lutk in plišastih igrač,
- slikanje s prsti in kasneje s čopičem,
- avtomobilčki in vlaki.
Od 2 do 4 leta starosti
- pravljice,
- pomoč pri opravilih okrog hiše,
- pomoč pri peki slaščic in kuhanju,
- igre z žogo,
- poligoni z ovirami,
- igre z namenom (npr. potičke v pesku, ladjice na vodi),
- modeliranje iz plastelina,
- lepljenje različnih materialov na papir (z neškodljivim lepilom),
- priprava žigov (žigi iz krompirja itd.),
- iskanje razlik,
- iskanje istih oblik in barv,
- domišljijske igre,
- igranje trgovine z igračami,
- izdelovanje igrač iz škatel (gradovi, avtomobili ali vesoljske ladje),
- Lego-Duplo kocke,
- igra z rimami,
- igra poslušanja,
- skladanje glasbe z doma narejenimi instrumenti.
Igra pri otroku z omejenimi gibalnimi sposobnostmi
Če ima otrok razvite kognitivne ali socialno – emocionalne sposobnosti, mu je treba pomagati, da bo z njimi kompenziral omejene gibalne sposobnosti. Npr. zgodi se, da otrok zaradi težav s kontrolo glave in rok, ne bo mogel sam sezidati stolpa iz kock, bo pa z veseljem opazoval vas, ko mu ga sestavljate. Sodeluje lahko tako, da sam izbira barve – lahko tudi samo s pogledom. Če ne more sam podreti stolpa, se lahko igrate tako, da stolp pade vedno ob istem otrokovem telesnem gibu. Naj bo otrok arhitekt situacij med igro, pomočnik ali soigralec pa prevzame vlogo delavca.
Otroku lahko k samostojnejši igri pomagate s preprostimi prilagoditvami. Če je otrok sposoben vsaj delne kontrole rok in glave, lahko gradi stolp s pomočjo magnetnih kock ali uživa pri sestavljanju večjih plastičnih skladov. Lahko si pomagate z ježki, ki jih nalepite na lesene kocke. V dobi visoke tehnologije lahko celo otroci z resnimi motoričnimi težavami aktivirajo gumb za prižig CD predvajalnika, pritiskajo na gumbe zvočnih igrač, vodijo igračko –žival, ki se oglaša in se premika,….
Obstaja več možnih prilagoditev, ki otrokom z omejenim gibanjem omogočajo igranje z računalnikom. Računalniki z zaslonom, občutljivim na dotik, omogoča otroku uporabo računalnika brez uporabe tipkovnice in miške. Možni so različni preklopniki in prilagojene miške za otroke, ki imajo težave z uporabo rok. S pomočjo teh pripomočkov in ustrezne programske opreme lahko otrok uporablja računalnik za risanje ali slikanju risbic, tudi če ne more držati svinčnika ali čopiča v roki. Računalniško je podprtih kar nekaj družinskih in otroških iger, kot so razne sestavljanke, karte, šah, monopoli in druge. Nasploh računalnik nudi otrokom s cerebralno paralizo res veliko možnosti za učenje in razvoj različnih spretnosti in sposobnosti.
Za majhne otroke s cerebralno paralizo je igra eden izmed najboljših načinov za spodbujanje gibalnega razvoja; otrok bo ob igri spontano opravil potrebne vaje, ki so del redne vadbe ali terapije. Izkušnji dotika in gibanja sta ključni pri razvoju normalnega tipnega (dotik) in vestibularnega (odziv na gibanje) sistema. Otroci imajo zelo radi razburljivo, tudi nekoliko surovejšo igro, vse dokler imate v mislih primeren handling in ste pozorni na otrokov telesni odziv. Če opazite, da otrok npr. ob metanju v zrak postane trd in pokaže, da mu to ni všeč, preidite na drugo, počasnejšo aktivnost, ki vključuje zasuk trupa in gibanje nog, da bi se s tem zmanjšal tonus.
Dobra alternativa je tudi vrtenje tako, da je z obrazom obrnjen proti vam, se vas z nogami oklene okoli pasu, vi pa ga vrtite. Zapomnite si, da otroci z znižanim mišičnim tonusom dobro reagirajo na hitre gibe, medtem ko se otroci s povišanim mišičnim tonusom bolje odzivajo na počasnejši ritem. In ne bojte se, da boste otroku z aktivnejšo igro škodovali.
Najbolje je, da postane vadba z otrokom del dnevne rutine in spontano vpletena v vse otrokove aktivnosti, kot so menjava plenic, oblačenje, hranjenje, kopanje,…
Delovni terapevt vam bo dal osnovna vodila kako to početi – tu je samo nekaj primerov:
- predmete postavite toliko stran od otroka, da jih lahko doseže s plazenjem,
- pri sestavljanju sestavljanke naj otrok sam pobira delčke iz škatle; ne podajajte mu jih vi,
- otroka spodbujajte k vsem telesnim aktivnostim, ki jih zmore, čeprav se včasih zdi, da bi jih sami opravili veliko lažje, npr. pospravljanje kock lahko vzame otroku veliko časa in energije; pri tem ne bodite neučakani in ga pustite, da to sam opravi.
Izbira igrače
Igrača je orodje za igro. Igrače so lahko prefinjene in zelo drage, vendar so ponavadi najboljši pripomočki za igro različni predmeti, ki jih hranite doma ali se nahajajo celo v stari šari. Vedno so zanimive sklede ali ponve, merilne žlice in skodelice, škatle za karte ali vaše stare priljubljene igrače. Pri izbiri igrače za otroka je treba imeti v obziru otrokovo starost, varnost, preprostost in različne možnosti uporabe. Video igrico lahko otrok uporabi le kot video igrico, medtem ko lahko kamionček ali lutko uporabi na veliko možnih načinov.
Igrače naj bodo spravljene v omari; iz nje vzemite le tisto igračo, ki jo bo otrok uporabil. Preveč igrač hkrati zmede otroka in ne doseže pričakovanega učinka. Za shranjevanje lahko uporabite tudi ustrezne škatle; to pomaga, da se različne igrače ne mešajo med seboj. Sestavljanke (puzzle) morajo biti ločene; poskrbeti moramo, da se kak delček ne izgubi. Tudi vsak komplet kock naj bo spravljen posebej. Sproti poskrbite za polomljene in nepopolne igrače in jih vrzite stran.
Dobro je, da so otrokove igrače vedno pripravljene in otrok ve kje so. Če ne more sam seči po njih, se z otrokom dogovorite glede znaka, s katerim bo lahko sporočil katero igračo hoče ali kaj bi se rad igral. Vsekakor je otroku treba pomagati zadovoljiti potrebe in želje glede igre. Otroku je treba pomagati vzpostaviti način, s katerim bo svojo željo lahko izrazil. Lahko z govorom ali dogovorjenimi znaki, možno je uporabiti tudi različne načine nadomestne komunikacije (elektronska,…). Če je razvoj govora pri vašem otroku počasnejši, vam lahko pomaga logoped, ki vam bo pomagal pri iskanju najhitrejšega in najenostavnejšega načina komunikacije.
