Cerebralna paraliza je stanje, ki posameznika prizadene na različne načine. Tudi glede uporabe stranišča je težko dati takšne napotke, ki bi veljali za vse otroke. Otroci se med seboj razlikujejo tako v sposobnosti zavedanja kot odgovornosti v zvezi z izločanjem.
Pri nekaterih otrocih, še posebej pri tistih s težjo ali kombinirano prizadetostjo, obstaja možnost, da ne bodo nikdar sposobni kontrolirati izločanja.
Vsekakor pa že delna kontrola, oz. osvojitev vsaj nekaterih veščin pri skrbi za odvajanje vodi do posameznikovega večjega samospoštovanja in občutka osebnega dostojanstva.
Ali je vaš otrok pripravljen in sposoben na navajanje na kahlico?
Otroci med 2. in 3. letom običajno postanejo zreli za opuščanje dnevne uporabe plenic. Otroci s cerebralno paralizo pa so v tem obdobju postavljeni pred mnoge druge izzive, zato ponavadi še niso pripravljeni na učenje uporabe stranišča. Uporabite seznam na koncu, ki vam bo v pomoč pri preverjanju ali je vaš otrok pripravljen na začetek navajanja na samostojno uporabo stranišča.
Pred začetkom navajanja na samostojno uporabo stranišča je dobro, da se pogovorite z otrokovim zdravnikom in se prepričate o možnih dejavnikih, ki bi lahko vplivali na zmožnost nadzora nad izločanjem. Cerebralna paraliza lahko vpliva na sposobnost nadzora mišic, potrebnih za reguliranje uriniranja in izločanja blata; če je nadzor otežen ali ga ni, se je treba posvetovati s specialistom, ki bo svetoval glede inkotinence.
Nekateri otroci s cerebralno paralizo imajo težave z zaprtjem, pri čemer je prehod blata otežen in boleč. Doživljanje nelagodja in napora ob izločanju lahko privede do splošnega negativnega občutka in strahu pred izločanjem. Otrokov zdravnik vam lahko svetuje glede prehrane in zdravljenja zaprtja. Lahko vas napoti k dietologu.
Če ni zdravstvenih ovir glede kontrole odvajanja, svetujemo, da nekaj dni opazujete vzorec odvajanja pri vašem otroku. Morda boste opazili, da odvaja vedno po zaužitju hrane, ali vedno ob isti uri, oz. v predvidljivih intervalih. Vzorec, ki ga boste zaznali, vam lahko pomaga določiti čas dneva kdaj otroka dati na kahlico ali stranišče. Če ne zaznate vzorca izločanja, poskušajte sami ustvariti primeren režim.
Če so v dnevno nego vašega otroka vključeni še drugi ljudje, je treba tudi njih seznaniti z načrti glede privajanja otroka na uporabo stranišča. Pomembno je, da vsi vpleteni spoštujete zastavljeni pristop.
Za začetek navajanja izberite čas, ko je otrok zdrav in ni drugih večjih sprememb v dnevni rutini. Pripravite se na to, da bo to od vas zahtevalo nekaj dodatnega časa. Nekaterim staršem je lažje začeti z navajanjem na uporabo stranišča v toplejšem delu leta, saj je slačenje in oblačenje otroka enostavnejše, še posebej ko se zelo mudi.
Ali otrok sedi udobno?
Pomembno je, da se otrok med sedenjem na kahlici ali stranišču počuti varno.
Za mnoge otroke bo najbolj primerna kakovostna kahlica s široko, stabilno podlago in z naslonjalom za hrbet. Kupite jo lahko v bolje založenih trgovinah. Za nekaj več denarja lahko kupite tisto z dodatki, kot na primer »glasbena nagrada«, ki lahko otroka dodatno motivira k uporabi kahlice.
Če ima otrok težave s samostojnim sedenjem, bo potrebna dodatna specializirana oprema in dodatni nasveti. Delovni terapevt vam bo dal informacije glede opreme in pripomočkov, kje jih nabaviti in kako uporabljati. Fizioterapevt pa vam bo pomagal najti najugodnejši položaj otroka pri sedenju in svetoval glede transferja z vozička na stranišče.
Jezik in komunikacija
Nekateri otroci so sposobni jasno sporočiti kdaj je plenica umazana in bi radi, da jo zamenjate ali pa kdaj morajo na kahlico ali stranišče. Tudi če otrok ne more govoriti, lahko z jokom, mencanjem, vlečenjem plenice ali kakšnim drugim znakom sporoči, da ima mokro ali umazano plenico. Pustite kahlico na vidnem mestu in pomagajte otroku določiti znak s katerim bo lahko sporočil (npr. dvigne toaletni papir), da mora na stranišče. Poskrbite, da bodo vsi, ki so dnevno v stiku z vašim otrokom, obveščeni o ravnanju. Vsi morate stalno uporabljati iste besede ali dogovorjene znake.
Če ima otrok naravni vzorec izločanja, ga je treba navaditi na to, da za odvajanje uporabi stranišče in ali kahlico. Če otrok nima spontanega vzorca, ga mu moramo pomagati ustvariti; tako, da gre na stranišče takoj ko se prebudi ali preden gre spat, po zaužitju hrane ali tekočine ali pa v rednih intervalih.
Pa začnimo
Prišli ste do točke, ko se vam zdi, da je vaš otrok pripravljen na začetek navajanja uporabe stranišča ali kahlice. Kupili ste kahlico, prav tako potrebno dodatno opremo, poiskali ustrezne nasvete in določili dan začetka ter se z vsemi vpletenimi dogovorili glede načina. V večini primerov je proces privajanja na stranišče enak kot pri vseh drugih otrocih, morda bo malce zahtevnejši ali pa bo trajal nekoliko več časa.
Otroku vedno povejte kaj počnete in zakaj to počnete. Ko uspešno opravi potrebo, ga pohvalite in nagradite na način, ki se vam zdi najprimernejši. Ne pozabite, da mora biti izkušnja za otroka pozitivna. Ugotoviti mora, da je prijetneje uporabiti stranišče, kot pa še naprej imeti plenico. Če mu potrebe ne uspe opraviti, otroka ne puščajte sedeti na stranišču, ampak raje še enkrat poskusite malo kasneje. Če sedenje na kahlici ali stranišču otrok odklanja, mu dovolite igro z zanimivo igračo ali knjigo, ki jo lahko uporabi samo takrat ko je na stranišču ali kahlici.
Pohvalite otroka, ko mu uspe ostati čist in suh. Redno preverjajte ali mora na stranišče, vendar se izogibajte prepogostemu spraševanju, ker ga to lahko spravi v stisko ali pa vprašanja sčasoma ne jemlje več resno.
Ko postaja otrok starejši, bo moral počasi namesto kahlice, uporabljati stranišče (po možnosti s postopnim privajanjem). Ponavadi to ne predstavlja večjega problema, saj večina otrok pri tem posnema starejše otroke in odrasle in si želi postati »velik in odrasel«. Pri nekaterih otrocih pa je prisoten strah pred straniščem – strah jih je lahko, da bodo padli v stranišče ali pa, da bo nekaj prišlo iz stranišča; nekateri se bojijo tudi pljuska vode. V vsakem primeru pomagajte otroku z veliko občutka, podpore in pohvalo premagati omenjene strahove.
Mnogi otroci potrebujejo kar nekaj časa, da postanejo suhi tudi preko noči. Nočno mokrenje postelje (enureza) je običajen pojav pri vseh otrocih. To je ponavadi možno premagati z enostavnimi prijemi – otroka pošljite pred spanjem na stranišče in ko se prebudi, po potrebi tudi vmes, pohvalite ga za suhe noči. Pri tem vam lahko pomaga tudi nasvet strokovnjaka.
Lahko se zgodi, da bo otrok, kljub temu, da zna uporabiti stranišče, še naprej odvajal v hlače. Pojav je znan pod imenom »enkopreza«, razlogi za to pa so različni; lahko gre za fizične težave ali psihološko motnjo.
Če otrok v doglednem času pri privajanju na uporabo kahlice in stranišča ne napreduje in se še vedno pojavljajo nočne enureze in enkopreze, poiščite zdravniško pomoč.
Včasih pride do težav
Tudi ko je otrok že navajen na uporabo kahlice ali stranišča, lahko občasno prihaja do težav; še posebej takrat ko je otrok bolan, razburjen, prestrašen, ima težave s koncentracijo ali kaj drugega.
Do težav lahko pride, ko se spremeni dnevna rutina, kot je npr. začetek šolskega leta. V teh primerih ne bodite preveč kritični in temu ne posvečajte prevelike pozornosti, saj lahko prispeva k temu, da bo otrok postal anksiozen in se bo stanje še poslabšalo. Če se težave pojavljajo iz neznanih vzrokov, se posvetujte z zdravnikom.
Seznam za preverjanje zrelosti otroka pred navajanjem na uporabo stranišča
Uporabite spodnji seznam trditev in se prepričajte v kolikšni meri je otrok pripravljen na začetek navajanja na uporabo kahlice. Označite trditve, ki veljajo za vašega otroka. Več trditev boste označili, večja je verjetnost, da bo privajanje uspešno. Otrokove sposobnosti in zmožnosti se izboljšujejo s starostjo, zato ne bodite nestrpni.
- Otrok je sposoben ostati suh vsaj eno uro.
- Otrok ve zakaj se uporablja kahlica ali stranišče.
- Otrok se zave, ko ima mokro ali umazano plenico.
- Otrokovo blato je kompaktno in pravilnih oblik.
- Otrok ni močno vznemirjen v stresnih situacijah.
- Otrok lahko sedi (z ali brez pomoči drugih).
- Otrok posnema druge.
- Otrok je sposoben koncentracije na določeno stvar vsaj za pet minut.
- Otrok razume osnovna vprašanja, kot je:“Ali boš kaj spil?”
- Otrok je sposoben opozoriti na svoje potrebe (z besedo, znakom ali kretnjo).
