Obstaja nekaj kirurških posegov, ki pri otroku ali odrasli osebi s cerebralno paralizo lahko izboljšajo gibljivost, izboljšajo deformacije ali preprečijo nadaljnje kontrakture.
Najpogosteje gre za ortopedske kirurške posege – na kosteh, sklepih, mišicah, vezeh in tetivah. V glavnem se jih strokovnjaki ne poslužujejo, preden niso preizkušeni vsi drugi, manj invazivni pristopi (fizioterapija,…). Fizioterapija pa je nujna v času priprave na poseg ter v postoperativnem obdobju, saj se le na tak način doseže najboljši učinek posega.
Vrste kirurških posegov:
1. Posegi na mehkih tkivih
- gre za operacije mišic, tetiv in ligamentov, s čemer se korigirajo deformacije in se izboljša gibljivost. Nekateri izmed teh posegov so:
- podaljševanje tetive – ta poseg se izvaja s ciljem zmanjšanja kontraktur mišic in tetiv. Podaljšanje ahilove tetive lahko izboljša hojo in stojo otroka, ki hodi po prstih. S podaljševanjem spastičnih in napetih mišic na zadnji strani kolena, se izboljša hoja in počep.
- Transfer tetiv – gre za postopek pri katerem se tetive premestijo iz ene na drugo točko na kosti, s čemer se doseže boljše pozicioniranje sklepa kot tudi kontrola mišic. S tem posegom se korigira kontrakture in osvobodi sklep, s čemer se poveča funkcionalnost uda. Če je pri otroku prisotna prevelika fleksija zapestja, lahko poseg izboljša prijem in izpuščanje zaradi boljše ekstenzije sklepa.
- Tenotomija – prerez tetive s ciljem zmanjšanja kontraktur mišic in izboljšanja gibljivosti sklepa.
- Nevrektomija – prerez živca, ki oživčuje skupino mišic z namenom trajnega zmanjšanja spastičnosti. Uporablja se predvsem pri korekciji in preprečevanja izpaha kolka.
- Miotomija – prerez mišic z namenom zmanjšanja mišičnih kontraktur in izboljšanja mobilnosti.
2. Posegi na kosteh
- gre za operativne posege na kosteh in sklepih z namenom popravljanja deformacij. Ker sam poseg lahko vpliva na rast kosti, se ti posegi ne izvajajo dokler otrokova rast ni zaključena. Najprej se tudi opravijo posegi na mehkih tkivih. Najpogostejša sta dva posega:
- Osteotomija – gre za spreminjanje položaja sklepa s odstranitvijo dela kosti in postavljanjem v ustreznejši položaj. Poseg se lahko uporabi pri izpahu kolka.
- Artrodeza – trajna kirurška imobilizacija sklepa. S posegom se lahko npr. stabilizira gleženj ali stopalo v primeru, da gre za težje deformacije stopala.
3. Operativni posegi na hrbtenici (selektivna dorzalna rizotomija)
- Selektivna dorzalna rizotomija (SDR) je nevro-kirurški poseg, pri katerem se zmanjšuje spastičnost mišičnih skupin zgornjih ali spodnjih ekstremitet (in trupa) s pomočjo selektivnega rezanja živčnih vlaken v hrbtenjači. S posegom se lahko izboljša kontrola hotnih gibov in olajša gibanje. Stranski učinki še niso popolnoma raziskani; malo verjetno je, da bi poseg povzročil izgubo občutljivosti na dotik ali položaj, lahko bi povzročil neobčutljivost, še posebej v stopalih. Nekateri strokovnjaki so mnenja, da lahko poseg v nadaljnjem razvoju otroka privede do deformacije hrbtenice. Dolgoročni učinek posega še raziskujejo.
