Začetnica terapije je Linda Scotson (mati sina s poškodbo možganov), ki je iskala različne pristope s katerimi bi otroku lahko pomagala. Ugotovila je, da imajo vsi otroci z nevrološkimi motnjami težave z dihanjem, zato se je usmerila v raziskovanje respiratornega sistema.
Pristop izhaja iz sodobnih nevrobioloških spoznanj, ki kažejo:
- da možgani majhnih otrok proizvedejo več nevronov, kot jih potrebujejo,
- da možgani v času razvoja porabijo 50% vsega kisika, ki ga telo dobi z dihanjem (kar je dvakrat več kot pri odraslih),
- nove možganske celice nastajajo tudi v odrasli dobi (predvsem na področjih za spomin in učenje); več celic nastane ob povečani vrednosti kisika v krvi, torej ob pospešenem dihanju.
Zaradi teh razlogov se tehnika Scotsonove ne usmerja na splošno mišično šibkost kot posledico nevrološke poškodbe. Usmerja se na razvijanje potenciala možganskih funkcij s spodbujanjem respiratornega sistema in cirkulacije, ki omogočajo prenos kisika do možganov in ostalih tkiv v telesu.
Tehnika deluje preko nežnih pritiskom z rokami na točno določena mesta, kar vpliva na dihanje.
Uporablja se lahko pri otrocih s cerebralno paralizo in drugimi nevrološkimi motnjami in obolenji. Z vzpostavitvijo normalnega dihanja, se lahko izboljša drža telesa, izboljša se uporaba rok in nog, dlani se odprejo, lahko se izboljša sposobnost samostojnega sedenja ali hoja. V nekaterih primerih se je pokazal napredek v govoru, vidu in socialni zrelosti, izboljšala se je prebava in zmanjšalo število epileptičnih napadov (vir: Advance Center, VB).
Tehniko Scotsonove razvijajo v »Advance centre for the Scotson tehnique« v Veliki Britaniji. Ni podatkov, da bi bila tehnika na razpolago v Sloveniji.
