Državni svet RS je 6. decembra 2023 na pobudo državnih svetnikov Marka Lotriča, Matjaža Švagana, Danijela Kastelica in Rajka Fajta obravnaval in soglasno potrdil zakonodajno iniciativo za spremembo Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ).
Dan pred sejo Državnega sveta pa je vladna koalicija v parlamentarni postopek vložila predlog novele ZVZD (prvopodpisana je Tereza Novak, Gibanje Svoboda), s katerim želi odpraviti omejitev aktivne pravice voliti osebam, ki so postavljene pod skrbništvo.
Namen zakonodajne iniciative, ki so jo pripravili v Državnem svetu RS, je v skladu z mednarodnimi standardi zagotoviti vsem invalidom pravno in dejansko uresničevanje volilne pravice, ne glede na to, ali so osebe s psihosocialno ali intelektualno oviranostjo. Predlagatelji so opozorili, da je omejevanje volilne pravice, kjer sodišče oceni, da oseba ni sposobna razumeti pomena, namena in učinka volitev, v nasprotju s Konvencijo OZN o pravicah invalidov, ocenjevanje in določanje, kdo je sposoben razumeti volitve, pa je tudi diskriminatorno, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 14. člena Ustave RS. Obenem gre s tem za kršitev 43. člena Ustave RS, iz katerega izhaja splošna in enaka volilna pravica. Ker se zakoni, ki urejajo druge volitve, sklicujejo na ureditev volilne pravice v ZVDZ, to pomeni, da se v primeru odvzema volilne pravice za državnozborske volitve hkrati odvzame volilno pravico tudi za evropske, lokalne in predsedniške volitve ter še pravico do glasovanja na vseh vrstah referendumov, ki jih pozna slovenski pravni red.
Državni svetniki so poudarili, da je sprememba ZVDZ na način, da se zagotovi spoštovanje mednarodnih obveznosti Republike Slovenije na področju človekovih pravic invalidov, nujna. Namesto da se invalidom omejuje volilno pravico, bi morala država zagotavljati njeno polno uresničevanje tudi s podpornimi ukrepi. »Predlagana novela, ki je pred vami, odpravlja možnost, da se s sodno odločbo omejita aktivna in pasivna volilna pravica iz razloga nerazumevanja pomena, namena in učinkov volitev. S tem se zagotavlja, da bodo imeli vsi invalidi enakopravno možnost uživanja volilne pravice, s čimer se spodbuja tudi spoštovanje njihovega dostojanstva,« so zapisali predlagatelji zakonodajne iniciative. Novela predvideva, da se bodo podatki o odvzemu volilne pravice, ki so bili vpisani v evidenco volilne pravice od 9. avgusta 2006 dalje, izbrisali po uradni dolžnosti. S tem se bo zagotovilo, da bodo volilni imeniki, ki so podlaga za praktično izvedbo volitev, v skladu z novo ureditvijo, in da bodo lahko vsi invalidi, tudi tisti, ki jim je bila v preteklosti omejena volilna pravica, to pravico uresničevali. Besedilo zakonodajne iniciative je nastalo od poletja 2023 naprej na pobudo in v sodelovanju z reprezentativnimi invalidskimi organizacija in zainteresiranimi združenji, ki si že vrsto let prizadevajo odpravo te krivice.
»Vse države podpisnice Konvencije morajo vsem invalidom, brez izjeme, zagotoviti pravico do glasovanja in kandidiranja na volitvah, do učinkovitega opravljanja funkcij in opravljanja vseh javnih funkcij na vseh ravneh oblasti. Namesto da se invalidom omejuje volilno pravico, bi morala država zagotavljati njeno polno uresničevanje,« je dejal Danijel Kastelic.
Tri nevladne organizacije – Zveza Sonček, Zavod Risa in Društvo za kulturo inkluzije – smo se povezale v skupnem projektu, ki se imenuje Volilna pravica ni kaprica – Gibanje za odpravo odvzema volilne pravice osebam z invalidnostjo. Podprto s sredstvi Programa ACF v Sloveniji 2014–2021.
