Ljubljana je 22. in 23. junija gostila mednarodni dogodek »One School for All – Inclusion or Illusion?«, ki ga je Zveza Sonček organizirala v okviru evropskega projekta Voice4All: People with Disabilities Shaping EU Policy Priorities and Future Challenges.
Predstavniki organizacij oseb z oviranostmi, strokovnjaki s področja izobraževanja, učitelji, starši in odločevalci iz Belgije, Francije, Italije, Portugalske, Luksemburga, Hrvaške, Nizozemske, Ukrajine in Slovenije so dva dni skupaj iskali odgovore na vprašanje, kako ustvariti šolo, v kateri ima vsak otrok možnost sodelovati, napredovati in pripadati.
Projekt Voice4All spodbuja aktivno vključevanje oseb z oviranostmi v oblikovanje evropskih politik, ki vplivajo na njihovo vsakdanje življenje. Eden od petih ključnih vsebinskih sklopov projekta je vključujoče izobraževanje, saj prav šola predstavlja prvo okolje, kjer se otroci učijo sobivanja, sodelovanja in spoštovanja različnosti.
Vse se začne pri šoli
Predsednik Zveze Sonček Iztok Suhadolnik je poudaril, da je kakovostno vključevanje otrok v izobraževalni sistem temelj njihovega poznejšega vključevanja v družbo.
»Če je otrok vključen v izobraževanje, je verjetnost za njegovo izključenost v odrasli dobi bistveno manjša. V Sončku si prizadevamo za spremembe na različnih področjih – od zaposlovanja do samostojnega življenja –, vendar se vse začne pri šoli. Če otrokom že zgodaj omogočimo skupno učenje, gradimo temelje za bolj odprto in pravično družbo.«
Ob tem je spomnil tudi na Salamanško deklaracijo, ki jo je UNESCO sprejel leta 1994 in v kateri je zapisano, da morajo biti vsi otroci vključeni v redne izobraževalne sisteme ne glede na svoje posebnosti ali oviranosti.
Suhadolnik je obenem izrazil tudi obžalovanje, da se konference ni udeležil nihče iz Ministrstva za vzgojo in izobraževanje oziroma Zavoda RS za šolstvo, saj gre za temo, ki neposredno zadeva prihodnost slovenskega izobraževalnega sistema. Hkrati pa je izpostavil dobro sodelovanje z Mestno občino Ljubljana, ki po njegovem mnenju predstavlja primer dobre prakse na področju vključevanja otrok s posebnimi potrebami.
Inkluzija koristi celotni družbi
Generalni sekretar organizacije Cerebral Palsy Europe John Coughlan je poudaril, da vključujoče izobraževanje ni pomembno le za otroke z oviranostmi, ampak za celotno družbo.
»Ko otroci odraščajo skupaj, se učijo sprejemati razlike kot nekaj običajnega. To je življenjska veščina, ki jo odnesejo s seboj tudi v odraslost.«
Kot navdihujoč primer je izpostavi ljubljanski vrtec Hans Christian Andersen, kjer tipično razvijajoči se otroci skozi izkustvene aktivnosti spoznavajo življenje oseb z različnimi oviranostmi.
Predavanja, dobre prakse in izmenjava izkušenj
Prvi dan dogodka je bil namenjen predstavitvi dobrih praks iz Slovenije in tujine. Alen Kofol z Osnovne šole Srečka Kosovela Sežana je predstavil primerjavo vključujočega izobraževanja v Sloveniji in drugih evropskih državah ter poudaril pomen mentorstva med šolami, sodelovanja strokovnih delavcev in inovativnih učnih metod.
Udeleženci so spoznali tudi projekt Korak k Sončku, ki ga Zveza Sonček izvaja že od leta 1993. Projekt vsako leto povezuje številne vrtce in šole po Sloveniji ter skozi športne dneve, ustvarjalne aktivnosti, srečanja z osebami z oviranostmi in lutkovno predstavo Veveriček posebne sorte spodbuja razumevanje različnosti in vključevanja.
Boštjan Kotnik iz Društva za kulturo inkluzije je predstavil prvi slovenski okvir za spremljanje in razvoj vključujočih šol ter praktična orodja, s katerimi lahko šole ocenjujejo svojo stopnjo inkluzivnosti in načrtujejo nadaljnji razvoj.
Kje je prostor za inkluzijo v slovenskem šolskem sistemu?
Pomemben del programa je predstavljala okrogla miza »Kje je prostor za inkluzijo v slovenskem izobraževalnem sistemu in zakaj je sistem še vedno izključujoč?«
Na njej so sodelovali Natalie Finkšt in njena mama Sylvia Finkšt, ki sta predstavili pogled družine in osebno izkušnjo odraščanja z oviranostjo, Mojca Mihelič, ravnateljica Osnovne šole Danile Kumar in predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije, Anja Smrečnik, svetovalna delavka na Srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik, ter študentka Agnes Kojc, ki je spregovorila o prehodu iz srednje šole na univerzo.
Razprava je odprla številna vprašanja – od prehodov med različnimi stopnjami izobraževanja, pomanjkanja strokovne podpore in sodelovanja med institucijami do vprašanja, kako zagotoviti, da bo kakovost vključevanja postala sistemska rešitev in ne odvisna od posamezne šole ali posameznika.
Ko teorija postane praksa
Vrhunec drugega dne je predstavljal obisk Osnovne šole Franceta Bevka Ljubljana, kjer so gostje iz tujine spoznali, kako lahko vključujoče izobraževanje deluje v praksi.
Ravnateljica Barbara Kampjut, učiteljici Sara Rotar in Nives Vogrinec so predstavile dolgoletno sodelovanje šole s Centrom Janeza Levca Ljubljana, ki predstavlja enega zanimivejših primerov vključujočega izobraževanja v Sloveniji.
Posebnost njihovega modela je povezovanje redne osnovne šole in specializirane ustanove. V šoli deluje program Nižjega izobrazbenega standarda (NIS) za učence z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, medtem ko Center Janeza Levca izvaja posebni program vzgoje in izobraževanja za učence z zmernimi, težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju.
Namesto ločevanja obe ustanovi gradita model sobivanja (coexistence model), ki združuje prednosti vključevanja in specializirane podpore. Učenci se srečujejo pri različnih predmetih, projektih, športnih dnevih, kulturnih dejavnostih in drugih skupnih aktivnostih. Obenem pa ostajajo vključeni v manjše učne skupine, kjer pouk temelji na individualiziranih programih, velik poudarek pa namenjajo razvoju socialnih in čustvenih kompetenc, samoregulaciji ter samostojnosti.
Obisk je sklenil še inkluzivni športni dan, ki ga je pripravila Zveza Sonček v okviru projekta Korak k Sončku. Otroci so skupaj sodelovali v prilagojenih športnih aktivnostih, evropski gostje pa so poudarili, da prav takšne izkušnje najbolje pokažejo, da inkluzija ni le teorija ali zakonodaja, temveč način življenja.
Dostopnost je prvi pogoj za vključevanje
Med obiskom šole je svoje delo predstavil tudi Zavod Brez ovir v sodelovanju s TaktilPro. Predstavnik zavoda Marko Roljić je poudaril, da se vključujoče izobraževanje ne začne v učilnici, ampak že pri vhodu v šolo.
»Če so stavbe, predavalnice, sanitarije ali poti do njih nedostopne, je inkluzija zgolj dobra ideja na papirju. Dostopno okolje ni koristno le za invalide, temveč ustvarja bolj prijazen in uporaben prostor za vse.«
Od dialoga k spremembam
Podpredsednik Zveze Sonček Emir Okanović je poudaril, da je vključevanje oseb z oviranostmi v šolo in širšo družbo eden ključnih izzivov sodobne družbe.
»Živimo v 21. stoletju in pomembno je, da se med seboj poznamo, razumemo ter odpiramo družbena vrata vsem pod enakimi pogoji – tako pri pravicah kot pri odgovornostih.«
Dvodnevni mednarodni dogodek je pokazal, da vključujoče izobraževanje ni vprašanje posameznih otrok ali posameznih šol, temveč kakovosti celotnega izobraževalnega sistema in družbe, ki jo želimo graditi. Prav izmenjava dobrih praks, odprt dialog in sodelovanje med različnimi državami dokazujejo, da je mogoče ustvarjati okolje, v katerem ima vsak otrok svoje mesto.
Projekt Voice4All tako ne odpira le razprave o vključevanju, temveč daje osebam z oviranostmi možnost, da postanejo aktivni soustvarjalci sprememb – v Sloveniji in po vsej Evropi.
FOTO: Saša Despot
