Zveza Sonček z zaskrbljenostjo spremlja primer 17-letne dijakinje Nike, ki ima cerebralno paralizo in uporablja invalidski voziček ter ji je bila zavrnjena udeležba na šolski ekskurziji v Rim. Ne zato, ker bi bila ekskurzija nemogoča, temveč ker je bila njena oviranost ocenjena kot »prevelik problem«.
Primer odpira pomembna vprašanja o dostopnosti, vključevanju in razumevanju pravic ljudi z oviranostjo v vsakdanjih situacijah, ki bi morale biti samoumevno vključujoče – tudi na področju šolskih dejavnosti in izobraževalnih izkušenj.
»Težava sem bila jaz«
Nika je svojo zgodbo delila javno, potem ko je kljub prizadevanjem, dokazom in iskanju rešitev naletela na vztrajno zavračanje turistične agencije ARS LONGA, ki je za Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Maistra v Kamniku organizirala tridnevno nadstandardno ekskurzijo v Rim.
Kljub temu da je dijakinja:
- izrazila jasno željo po udeležbi,
- imela zagotovljeno spremljevalko,
- sama raziskala dostopnost rimskih znamenitosti,
- poiskala nasvete organizacij in ljudi z izkušnjami dostopnega turizma,
- ter ponudila prilagoditve in kompromise,
je agencija odločila, da se ekskurzije ne more udeležiti, ker naj bi bila izvedba programa zaradi nje otežena, skupina pa naj ne bi mogla čakati na osebo na invalidskem vozičku.
Kot je Nika zapisala: »Težava ni bila pot. Težava sem bila jaz.«
Odgovornost in pravice
Zaskrbljujoče je, da se kljub zakonodaji, Konvenciji o pravicah invalidov in dolgoletnim prizadevanjem za deinstitucionalizacijo ter vključevanje, še vedno srečujemo s situacijami, kjer se ljudi z oviranostjo izključuje že v fazi načrtovanja – namesto da bi se iskalo rešitve. Pomembno je poudariti, da dostopnost ne pomeni popolne brezhibnosti okolja, temveč pripravljenost na prilagoditve, razumevanje raznolikosti in spoštovanje pravice do enakih izkušenj.
Pozitiven odziv šole
Ob tem velja izpostaviti odziv Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra, kjer je ravnatelj jasno poudaril, da je dijakinja na ekskurziji dobrodošla, da ji bo zagotovljena stalna spremljevalka in da si bodo prizadevali, da Rim doživi skupaj s sošolci. Takšna drža kaže, da vključevanje ni nemogoče – kadar obstaja volja. Primer je sicer trenutno v obravnavi pri Zagovorniku načela enakosti.
Celoten članek na spodnji povezavi:
https://www.zurnal24.si/slovenija/invalidni-dijakinji-se-je-sesul-svet-nocejo-je-vzeti-na-ekskurzijo-452377
