V četrtek, 4. januarja 2024, je v prostorih osrednje enote Mariborske knjižnice, ki se nahaja v TPC City v Mariboru, potekal prav poseben dogodek, na katerem so se predstavili posamezniki s cerebralno paralizo. Zbrane je pozdravil tudi direktor Mariborske knjižnice Klemen Brvar in izpostavil, da je knjižnica medgeneracijsko stičišče, s poudarkom na skupnostnem, vključujočem, zato radi gostijo tudi razstave, kot je ta. Razstava bo na tej lokaciji na ogled še do konca januarja.
Ob 40. obletnici Zveze Sonček je lani v VDC Sonček Maribor nastala razstava fotografij z naslovom Vse roke so pomembne – moje in tvoje. Fotografije so bile naprej izobešene v Ljubljani, nato v Slovenj Gradcu, v Murski Soboti, na Ptuju in v Izoli. Že od začetka decembra pa so na ogled v Mariboru, kje so pravzaprav nastale. Otvoritev razstave pa je bila obenem tudi priložnost za srečanje, izmenjavo izkušenj ter povezovanje z obiskovalci.
Iz igre je nastala čudovita razstava
Mentorica skupine, ki je soustvarjala razstavo, in avtorica fotografij Neja Blagovič pravi, da so do zamisli prišli ob tem, ko so najprej roke fotokopirali … “Igrali smo se … fotokopirali smo roke in uporabniki so morali ugotavljati, od koga je roka na sliki. Ker so lepo izpadle na fotokopircu, smo začeli s slikanjem rok. Njihove roke so tako postale osredji motiv fotografij.“
Uporabniki, ki imajo cerebralno paralizo, so napisali svoje misli in razmišljanja o rokah.
Moje roke so zverižene,
počasne in težko vodljive,
a če je treba tudi nežne,
hitre in marljive.
Z njimi ne morem graditi hiše,
lahko pa narišem lamo,
kita ali čebelo, ki kak cvet obišče.
Čeprav so včasih
utrujene in zaspane,
imajo najrajši dotik
mladega dekleta,
pa tudi poročene dame.
Tomaž Lutarič
Roke so orodje naše,
z njimi barva dela vse razmaže.
Z roko v roki gremo vsi,
z navdihom v sončne dni.
S stiskom rok
pozdravimo nov dan
in naredimo naslednji plan.
Ina Konrad
Kljub cerebralni paralizi sem vesela, da so moje roke sposobne delati, čeprav s prilagoditvami. Najraje lepim nalepke ali tipkam.
Andreja Florjančič
Jaz sem se rodil z malo drugačnimi rokami. Moje roke imajo cerebralno paralizo. To mi je zelo všeč, ker ne rabim nič delat … Včasih pa bi vseeno rad delal, pa ne gre.
Ernest Blažič
Jaz želim, da moje roke delajo, čeprav imam cerebralno paralizo. Moje roke se kljub temu trudijo biti koristne.
Ivana Kerenc
Velik znak zavesti
možgani premislijo,
misli prelijejo v roke …
ceste čez hribe ovir so široke.
Luka Prosnik
»Cerebralna paraliza, kot motorična oviranost, ima pomemben vpliv na vsakdanje življenje posameznikov, ki pa so se odločili svoje izkušnje deliti s širšo javnostjo. Fotografije, pesmi in ples so postali sredstvo izražanja, s katerim so predstavili, kaj jim pomenijo roke v njihovem življenju. Cerebralna paraliza namreč velikokrat prizadene roke, zato jih težko uporabljajo, a kljub temu so ustvarjalni pri pisanju tekstov, pesmi …« je še dejala Neja Blagovič.
Razmišljanja o rokah uporabnikov Centra Sonček Ptuj
Na Ptuju je v septembru in oktobru razstava najprej gostovala v obokani dvorani kulturno-umetniškega središča Stara steklarska in nato v Galeriji Magistrat. Pri organizaciji razstave je namreč sodelovala tudi Mestna občina Ptuj.
Jerneja Čeh, vodja VDC Sonček Ptuj, je uporabnike nagovorila, naj tudi oni zapišejo svoja razmišljanja o rokah.
Z rokami se hranimo.
Z rokami se umivamo.
Z rokami pišemo.
Z rokami računamo.
Benjamin Zemljak
Od kod so te male roke, ki jih ne poznam … (Siddharta)
Da z njimi kitaro igram in v glavo ritem dam.
Nejc Grobelšek
Da si jih umivamo, so moje pomočnice, lahko pomagam drugim, rišem, pišem, kaj pokažem, barvam, jem in se oblečem. Vsega tega brez rok ne bi mogla početi.
Meli Pešič
Roke lahko majhne ali velike so.
Roke zelo močno te objamejo.
Ko roke utrudijo se, počitek potrebujejo …
Zato vsak naj svoje roke pazi, saj vsak dan hranijo in negujejo nas.
Zato čuvaj roke, zelo.
Sabina Ovčar
