Korak k Sončku: inkluzivni športni dnevi

Deli:

V okviru projekta Korak k Sončku bomo tudi v šolskem letu 2024/25 organizirali inkluzivne športne dneve Vsi za enega, eden za vse. V okviru športnega dneva izvedemo in otrokom prikažemo različne športe, v katerih tekmujejo osebe z invalidnostjo. S tem pa promoviramo tudi šport oseb z invalidnostjo v osnovnih šolah in v vrtcih.

Na vsaki šoli izvedemo – odvisno od števila udeleženih oddelkov otrok – pet športov, v katerih se preizkusijo tudi učenci:

  • Učenci se pomerijo v boccii oziroma prilagojenem dvoranskem balinanju za gibalno ovirane. To športno disciplino jim predstavi Natalie Finkšt, ki je članica državne reprezentance.
  • Paranamizni tenis predstavita Karin Praček in Luka Trtnik, ki sta oba v državni reprezentanci.
  • Učenci se preizkušajo tudi v poligonu za slepe in v igrah z zvenečo žogo.
  • Državna reprezentanta v sedeči odbojki Mira Jakin in Jordan Jakin mlade učita igrati sedečo odbojko.
  • Učenci se pomerijo tudi v baskinu, ekipni igri, ki jo igrajo vsi skupaj: igralci z oviranostmi in igralci s polnimi gibalnimi sposobnostmi. Ime baskin je izpeljano iz besed basket in inkluziven.

Na športnem dnevu naši športniki radi delijo z otroki svoje navdihujoče življenjske zgodbe in jim povedo, da niti telesna pomanjkljivost ne more premagati želje po uspehu, predstavijo pa jim tudi paralimpijske športe, s katerimi se ukvarjajo.

Športni dan nam pomagajo organizirati in pri njem tudi sodelujejo uporabniki centrov Sonček iz vse Slovenije, odvisno od lokacije šole, v kateri poteka inkluzivni športni dan.

Če želite, da obiščemo vašo šolo, nam pišite: korak@soncek.org; izvedba športnega dne je za šole brezplačna.

Vtis učenke Zoje Šemenc, ki se je udeležila inkluzivnega športnega dne na OŠ Nazarje

V okviru slovenskega dne športa so nas obiskali parašportniki iz Sončka – Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije. Naša šola je namreč že več let vključena v projekt Korak k Sončku. Zbrali smo se v športni dvorani, kjer so se nam najprej predstavili parašporte, nato pa so nas razdelili v več manjših skupin. Na vsaki postaji so nam predstavili en parašport, v katerem smo se nato lahko preizkusili tudi sami.

Na poligonu za slepe smo preverjali zaupanje do spremljevalca in svojih čutov. Eden v paru je imel prevezane oči, drugi pa ga je vodil čez različne ovire. Poligon je imel veliko ovir, da smo lahko čim bolj spoznali, kako težko je, če ne vidiš ničesar okoli sebe.

Na naslednji postaji smo se spoznali s sedečo odbojko, ki je tudi paralimpijska disciplina. Mreža je bila postavljena precej niže kot pri navadni odbojki ali odbojki na mivki (za ženske je na višini 105 cm, za moške pa na 115 cm). Čeprav je bilo igranje videti enostavno, je bilo potem v resnici kar precej naporno. Pri tej igri je igrišče omejeno na 5 x 6 metrov, premikaš se z rokami. Ves čas moraš sedeti, in če se kateri od igralcev preveč dvigne, je to prekršek. Sprva igra ne zgleda zahtevna, ko pa igraš, ugotoviš, da se je premikati na ta način veliko težje, kot smo si si predstavljali.

Preizkusili smo se lahko tudi v prilagojenem dvoranskem balinanju za gibalno ovirane. Razlika med običajnim balinanjem in boccio je v balinarskih kroglah. Pri navadnem balinanju so krogle po navadi iz jekla, bakra ali drugih kovin, parašportniki pa imajo krogle za balinanje narejene iz blaga, v katerem je pesku podobna snov za boljši prijem. Boccia se od navadnega balinanja pravzaprav ne razlikuje, le da nekateri parašportniki pri metu potrebujejo pomoč, zato imajo zraven pomočnika in nekakšen toboganček, po katerem spustijo kroglo (če ne morejo uporabljati rok). Boccia je bila prvotno namenjena osebam s cerebralno paralizo; trenutno ga igrajo osebe s cerebralno paralizo, distrofiki in tetraplegiki. Je tudi paralimpijska disciplina.

Pri košarki smo poizkusili, kako parašportniki na vozičkih igrajo košarko. Morali smo poganjati svoj voziček in zraven voditi žogo, kar pa ni bilo tako lahko. Tudi metati na koš je bilo težje, saj smo sedeli.

Za konec smo igrali še paranamizni tenis, ki se od običajnega razlikuje le po tem, da si moral žogico udariti tako daleč, da je dosegla konec mize, da jo je lahko nasprotnik, tudi če je bil na invalidskem vozičku, odbil. V paranamiznem tenisu se tekmuje tudi na olimpijskih igrah.

Veseli smo, da nam je Sonček predstavil športe, s katerimi se ukvarjajo njihovi člani, ki dosegajo visoke uvrstitve na evropskih in svetovnih prvenstvih in tudi na olimpijskih igrah. Pridobili smo novo izkušnjo in spoznali, da ni razloga, da bi obupal nad hobiji, ki jih imaš rad.

Vodja projekta Korak k Sončku:

Irena Vovk Terčič

Podprite nas s prostovoljnim prispevkom

Dodajte kamenček v mozaik lepšega sveta – pomagajte otrokom in odraslim s cerebralno paralizo in drugimi oviranostmi.

Skip to content