Boccia v Sloveniji – prilagojeno dvoransko balinanje

Boccia ali dvoransko balinanje je športna panoga, primerna tudi za najtežje gibalno ovirane osebe. Je tudi paraolimpijski šport. Najprej so se s tem športom ukvarjali le športniki s cerebralno paralizo, zdaj pa so vključeni še drugi gibalno ovirani športniki.

V Sloveniji je boccia pod okriljem Zveze Sonček in Sončka – Športnega društva cerebralne paralize, ki organizirata ligaška tekmovanja. V letu 2004 je Zveza za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite (Zveza ŠIS-SPK) organizirala prvo državno prvenstvo v boccii. Na državno prvenstvo posameznikov se uvrstijo štirje najboljši posamezniki iz ligaškega dela v vsaki kategoriji. Na državno prvenstvo ekip in parov pa se uvrstijo štiri najboljše ekipe in štirje najboljši pari iz vsake kategorije.

Do leta 2012 so vsi tekmovalci tekmovali v eni kategoriji, tekme pa so bile razdeljene na posameznike in ekipe. V letu 2013 so bili tekmovalci v posamični konkurenci razvrščeni med klasificirane (klasifikacije so bile izvedene ob pomoči hrvaškega tima klasifikatorjev) in neklasificirane igralce. Klasificirani tekmovalci tekmujejo v posamezni kategoriji, za katero so klasificirani.

Z letom 2017 smo v Sloveniji pridobili prvo nacionalno klasifikatorko, ki je ponovno opravila klasifikacijo vseh naših igralcev. Igralci so razvrščeni v kategorije klasificiranih tekmovalcev od BC1 do BC5 in v kategorijo OPEN ter kategorijo neklasificiranih tekmovalcev.

Boccia poteka v dvorani

Igra poteka v dvorani, na začrtanem igrišču, kjer se športniki lahko pomerijo individualno, v parih ali pa v skupinah. Cilj igre je, da igralci svoj barvni balinček (rdeč ali moder) čim bolj približajo belemu (jack ball). Tekmovalci tekmujejo sede na svojih invalidskih vozičkih (Boccia rules, 2020).

Površina igrišča mora biti ravna in gladka. Pomembno je, da je čista, saj nič ne sme spremeniti smeri balinčkov (prah). Igrišče meri 12,5 metra v dolžino in 6 metrov v širino.

Polje, iz katerega se mečejo krogle, je razdeljeno na šest boksov. »V« je območje oziroma polje, kjer se odvrženi beli balinček šteje kot neveljavno odvržena krogla. Križ (+) na sredini igrišča ponazarja točko, kamor se v določenih razmerah ponovno nastavi beli balinček. Vse meritve zunanjih črt se merijo od znotraj. Obroba igrišča je označena z debelim trakom, notranje črte pa z ozkim.

Zgodovina boccie

Metanje žoge v tarčo je najstarejša igra, ki jo pozna človeštvo. Leta 5000 pr. n. št. so Egipčani že igrali neko obliko boccie. Uporabljali so zloščene kamne. Čeprav je boccia zdaj videti precej drugače kot predhodne igre, pa je cilj igre enak. Vreči kroglo čim bliže nekemu fiksnemu cilju oziroma tarči. Iz Egipta je igra pripotovala v Grčijo okrog leta 800 pr. n. št. Od Grkov so se je naučili Rimljani in razširila se je po celotnem imperiju. Vpliv Rimljanov na razvoj boccie kaže tudi ime igre. Izhaja namreč iz besede bottia, kar v latinščini pomeni šef.

Igra, ki so jo igrali stari Rimljani, zelo spominja na današnje balinanje. Najprej so uporabljali kokosove orehe iz Afrike, nato pa so žoge za balinanje izdelovali iz oljčnega lesa. V času cesarja Avgusta je ta šport postal igra državnikov in vladarjev.

Igra se je širila po Evropi in postajala tako šport plemstva kot šport kmetov. Leta 1576 pa so jo v Beneški republiki javno prepovedali ter z globami in zapornimi kaznimi kaznovali tiste, ki so ga igrali. Najhujše obsodbe so ta šport doletele s strani cerkve, ki je balinanje razglasila za igro na srečo. S tem so ljudstvo odvrnili od igranja, duhovnikom pa je bilo igranje celo prepovedano.

Igra pa je zelo uspevala v Veliki Britaniji. Kraljica Elizabeta I. in sir Francis Drake sta bila njena velika oboževalca. V Ameriko se je igra razširila v angleški različici, imenovani bowis (iz francoske besede baline, ki pomeni žogo).

Boccio, kot jo poznamo danes, so v 16. stoletju razvili Italijani. Sprva je bila prostočasna dejavnost.

Leta 1984 je bila boccia na paralimpijskih igrah v New Yorku predstavljena kot tekmovalni šport. Takrat je nastopilo 17 športnikov. Organizacija CPISRA (Cerebral Palsy International Sport and Recreational Association) je dve leti pozneje organizirala prvo svetovno prvenstvo, na katerem je že sodelovalo večje število udeležencev. Tekmovali so lahko le udeleženci s kategorijo CPISRE z oznako CP1 in CP2. Pomerili so se v dveh kategorijah, posamično in v ekipah. Do tedaj je okrog 20 držav že imelo aktiven nacionalni program boccie.

Leto 1989 je bilo ključno leto, ko so Howard Baily, Debbie Willows, Jamie McCole, Rick Caes in Joaquim Viegas oblikovali International Boccia Commitee – IBC. Leta 1990 je potekalo svetovno prvenstvo na Nizozemskem. Istega leta so izvedli tudi prve akreditirane delavnice za sodnike. Tri leta pozneje je IBC izdelal svetovno rang lestvico.

Paralimpijske igre v Sydneyju leta 2000 so postavile nov mejnik v priljubljenosti tega športa. Leta 2004, na paralimpijskih igrah v Atenah, so se tekmovalci kategorije BC4 prvič pomerili posamezno in v parih. Leta 2008, na paralimpijskih igrah v Pekingu, je tekmovalo 88 športnikov iz 20 držav. Tekmovali so v vseh kategorijah. Leta 2010 je Portugalska podala predlog, da bi CPISRE preoblikovali v neodvisno športno organizacijo samo za boccio (A brief history of boccia, 2012).

Leta 2013 je bila ustanovljena nova organizacija, BISFed (Boccia International Sport Federation). Vanjo je včlanjena tudi Slovenija (BISFed, 2020).

Ali imate radi fair play? Postanite državni sodnik v boccii!

1. Pridobivanje informacij
Informacije o aktivnostih sodnika in pravilih prilagojenega balinanja boste dobili po elektronski pošti ali na ligaških tekmovanjih, ki jih organizira Zveza Sonček. Če želite pridobiti praktične izkušnje, lahko sodelujete na treningu najbližjega športnega kluba. V primeru večjega števila prosilcev bo organizirano osnovno usposabljanje sodnikov.

2. Sodnik – stopnja 1
Ko se boste čutili pripravljene, boste opravili praktično usposabljanje in postali sodnik prve stopnje. Po tem lahko začnete soditi na državnih turnirjih. Na začetku boste imeli vedno pri sebi izkušenega sodnika.

3. Sodnik – stopnja 2
Če se redno udeležujete državnih turnirjev in na igrišču zares občutite suverenost, boste prejeli sodniško licenco druge stopnje. Nato lahko sodite na glavnih tekmah ali pa boste glavni sodnik. Lahko tudi vodite delavnice in izobraževanja za sodnike nižje stopnje.

4. Mednarodni sodnik
Če želite svojo sodniško kariero dvigniti na najvišjo raven, lahko postanete mednarodni sodnik. Po uspešnem zaključku tečaja BISFed boste sodili na mednarodnih turnirjih BISFed in prejeli mednarodno sodniško licenco.

5. Kam se lahko obrnete?
Informacije o pravilih in vsem, kar vas zanima o tem športu, so dosegljive na spletni strani Boccia v Sloveniji. Če bi želeli postati sodnik, nam pišite na e-naslov: delegat@boccia.si.

Informacije: