V rubriki Dejstva informativne oddaje 24UR je bila predstavljena tudi Zveza Sonček ter njeno delovanje in poraba javnih sredstev.
Že pred več kot 30 leti smo prevzeli izvajanje javnih storitev države za ljudi z oviranostjo in njihove družine. Leta 1991 smo z odprtjem prve stanovanjske skupine tudi orali ledino deinstitucionalizacije v Sloveniji – z vizijo, da lahko ljudje z oviranostjo živijo v skupnosti, samostojno in dostojno.
Prvi stanovalci so bili večinoma otroci, ki so od otroštva odraščali v zavodih. V stanovanjskem naselju se jim je tako odprla možnost skupnostnega življenja. “Naše aktivnosti so bile predvsem usmerjene k temu, da se ljudje opolnomočijo ter pridobijo vse veščine, znanja in spretnosti, ki jim omogočajo, da samostojno odločajo o svojem življenju,” je za rubriko Dejstva pojasnil predsednik zveze Iztok Suhadolnik.
Danes izvajamo številne socialnovarstvene storitve: vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji, institucionalno varstvo v stanovanjskih skupinah ter osebno asistenco. “Obenem nudimo različne programe; od obnovitvene rehabilitacije, počitnic, izobraževanj, športa, kulture,” je še razložil Suhadolnik. Programi so razvejani in potekajo vsak dan v letu. Najobsežnejša storitev je trenutno osebna asistenca. Trenutno imamo 133 uporabnikov, zanje skrbi 203 osebnih asistentov, a te številke zelo variirajo.
Celoten članek o delovanju in financiranju nevladnih organizacij si lahko preberete tukaj: 723 milijonov za nevladnike: kdo jih prejme in kje se začne politika | 24ur.com
S tem pristopom ljudem omogočamo večjo samostojnost, aktivno vključevanje v skupnost ter dostojno življenje.
Sonček več kot le organizacija
Za mnoge je Sonček več kot organizacija, poudarja podpredsednik zveze Emir Okanović: “Svoj potencial lahko uporabim na način, kot ga verjetno v širšem okolju zaradi svoje oviranosti ne bi mogel. Če Sončka ne bi bilo, bi bila naša družba, in to ne mislim le družba ljudi z oviranostjo in njihovih staršev, močno osiromašena.“
Zveza Sonček ostaja zavezana svojemu poslanstvu – ustvarjati vključujočo družbo, v kateri imajo ljudje z oviranostjo možnost samostojno živeti, delati in soustvarjati skupnost.
