Ob dnevu inkluzije, 1. marca 2026, je varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek v intervjuju za portal Dostopno.si med drugim opozorila, da položaj oseb z oviranostmi oziroma invalidov v Sloveniji žal še vedno ni dober. Spremembe so po njenih besedah prepočasne in neenakomerne, številni projekti pa ostajajo nedokončani.
Težave se kažejo na področju fizične dostopnosti javnih stavb, dostopa do storitev in spletnih strani, pa tudi pri zdravstveni obravnavi. Posebej izpostavlja pretirano in nepremišljeno digitalizacijo, saj nimajo vsi ustreznih digitalnih veščin ali možnosti za uporabo digitalnih storitev. Izzivi se odražajo tudi v izobraževanju, možnostih za samostojno življenje ter v še vedno prisotni paternalistični obravnavi oseb z oviranostmi.
Zakon o osebni asistenci potrebuje spremembe, nujno pa je, da so te spremembe življenjske, da upoštevajo različna stanja, različne vrste oviranost. Diskriminatorno je, da nekatere invalidnosti izpadejo iz tega sistema osebne asistence. Vprašanje je, kaj jim preostane, po kateri ureditvi bodo potem prejeli neko asistenco, ki jo nedvomno potrebujejo? Ali naš sistem sploh naslavlja potrebe, ki jih imajo tisti, ki ne bodo upravičeni do osebne asistence? Pred prehitrim sprejemanjem tega zakona je potrebna poglobljena strokovna in javna razprava.
dr. Simona Drenik Bavdek
Varuhinja opozarja na nevarnosti hitrih zakonodajnih posegov ter vrzeli pri dolgotrajni oskrbi. Ključni izziv Slovenije tako ostaja izvajanje pravic v praksi – ne zgolj njihova zapisana oblika v zakonih.
Večja težava počasno izvajanje
Po njenem mnenju pa v Sloveniji največji problem ni zakonodaja, temveč njeno izvajanje. Kot primer navaja pravico do znakovnega jezika in jezika gluhoslepih, ki je zapisana v ustavi, vendar zanjo še vedno ni zagotovljenega stabilnega financiranja. Tako ta ustavno zagotovljena pravica v praksi ostaja mrtva črka na papirju – pa čeprav je ta papir ustava.
Tudi pri uresničevanju zakonodaje na drugih področjih ostaja veliko odprtih vprašanj – od urejanja okolja in prostora do zagotavljanja varnosti. Ključno sporočilo ob dnevu inkluzije je jasno: pravice morajo živeti v praksi, ne zgolj v zakonih.
Vabimo vas k branju celotnega intervjuja in razmisleku o tem, kako lahko kot družba prispevamo k bolj vključujočemu okolju.
