Osebna asistenca je opredeljena v Zakonu o osebni asistenci (Uradni list RS, št. 10/17 in 31/18), ki ureja pravico do osebne asistence in način njenega uveljavljanja z namenom omogočiti posamezniku z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jo v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) na vseh področjih življenja in imel možnost enakopravnega vključevanja v družbo, skladno z določbami Konvencije o pravicah invalidov (Uradni list RS-MP, št. 10/08).
Upravičenci do osebne asistence so tisti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje, da:
- zaradi invalidnosti potrebujejo pomoč pri opravljanju aktivnosti, vezanih na samostojno osebno in družinsko življenje, vključevanje v okolje, izobraževanje in zaposlitev;
- so državljani RS s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji ali tujec, ki ima stalno prebivališče v RS;
- so stari od 18 do 65 let;
- živijo ali bi želeli živeti v samostojnem ali skupnem gospodinjstvu zunaj celodnevne institucionalne oskrbe;
- potrebujejo pomoč najmanj 30 ur tedensko.
Opredelitev storitev osebne asistence
Osebna asistenca kot paket storitev predstavlja nepogrešljivo sredstvo za neodvisno življenje invalidov. Pokriva vsa področja življenja in je prilagojena potrebam, željam in življenjskemu slogu uporabnika. Predstavlja pomembno orodje pri zagotavljanju samostojnega in polnovrednega življenja v skupnosti, prispeva k deinstitucionalizaciji njihove oskrbe in kot taka predstavlja tudi njihovo pravico glede na Konvencijo o pravicah invalidov.
Kot osebna asistenca se šteje pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih in pomoč pri komunikaciji ter obvezna prisotnost pri uporabniku v primerih najtežjih invalidnosti, pomoč pri dnevnih opravilih, spremstvo, pomoč na delovnem mestu in v izobraževalnem procesu ter pomoč pri drugih dejavnostih in aktivnostih, v katere je uporabnik vključen.
Opredelitev komunikacijskega dodatka
Gluhemu, slepemu ali gluhoslepemu uporabniku, ki potrebuje izmed storitev osebne asistence samo pomoč pri komunikaciji in spremstvu, se lahko odobri osebna asistenca v obsegu 30 ur na mesec. Uporabnik lahko namesto osebne asistence izbere denarno nadomestilo v višini dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb, ki je določen v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje (trenutno znaša 146,06 EUR) – komunikacijski dodatek.
Na spodnjih povezavah sta na voljo vlogi za uveljavljanje pravice do osebne asistence in pravice do komunikacijskega dodatka:
Če želite pridobiti pravico do osebne asistence, vlogo izpolnite in jo čim prej pošljite na krajevno pristojen Center za socialno delo!
