April (7. do 11. 4. 2025) je za udeležence projekta Vote4All.eu prinesel študijski obisk na Portugalskem. Če je srečanje marca v Ljubljani pripravilo dobro teoretično in izkustveno podlago za demokratično enakopravno sodelovanje v politični sferi (predvsem na volitvah in na področju volilne pravice) ter predstavilo, na kakšne načine lahko k temu prispeva koncept neodvisnega življenja, je portugalsko nadaljevanje ljubljanska spoznanja oplemenitilo še s prakso.
Najprej smo si ogledali nogometni stadion Estádio da Luz (na katerem ponosno kraljuje živi orel, maskota kluba S. L. Benfica, ki ga na začetku tekme spustijo, da poleti po stadionu).
Sledil je ogled portugalskega parlamenta, kjer se je projektna skupina srečala z vladnimi predstavniki. Ogledali smo si dvorano, v kateri potekajo zasedanja, in spregovorili o premagovanju ovir do enakopravnih ter dostopnih volitev. Dotaknili smo se tudi pomena Evropske konvencije o pravicah invalidov in Nacionalne strategije za inkluzijo oseb z invalidnostjo. Čeprav so na tem področju na Portugalskem dosegli velik napredek, se v prihodnosti še vedno obeta pomembno nadaljevanje na tej poti. Parlamentu, ki ni razočaral s krasnimi prostori in arhitekturno dovršenostjo, je sledil obisk Zveze združenj za cerebralno paralizo Portugalske (FAPCC), na katerem so predstavili svoje delovanje, projekte, vizijo in dosežke.
Naslednji dan smo v interaktivnem centru blizu parlamenta prisluhnili predstavitvi portugalskega političnega sistema, se poučili o zgodovini nastanka demokratične države in se podrobneje seznanili s temeljnimi členi portugalske ustave s posebnim poudarkom na pravici do enakopravne udeležbe v političnem odločanju. Poudarili so, kako pomembno je, da delujemo kot aktivni državljani tudi prek iniciativ, akcij in raznovrstnih peticij ter da imamo odprt dialog s predstavniki vlade.
Zasnova sistema za dostopno glasovanje
Popoldne smo si ogledali mestno hišo v Lizboni in sedež družbe IBM, kjer nam je njihov predstavnik Rui Combras predstavil zasnovo sistema za dostopno glasovanje. Poteka tako, da z računalniškim programom izberemo ime oziroma element, za katerega želimo glasovati, ter z gumbom potrdimo izbiro, oddani glas pa se zabeleži na listku s QR-kodo, ki ga natisnemo in vržemo v škatlo. QR-koda je dobro zaščitena, tako da jo lahko s skenerjem odčita le volilna komisija v določenem volilnem okrožju. Rui je poudaril, da si prizadevajo, da bi izobraževanje o tovrstnem načinu glasovanja redno izvajali tudi v šolah in domovih za ostarele, da bi se z njim seznanili otroci in starejši. Glasovati je mogoče tudi s prepoznavo obraza, a je ta način zahtevnejši.
Iz Lizbone v Porto
Naša naslednja postojanka je bil Porto, kamor smo se v treh urah pripeljali z vlakom po idiličnem portugalskem podeželju (ki je mešanica med Sredozemljem in celino), pri čemer smo s pogledom oplazili tudi delček Atlantskega oceana.
V Portu, tem strmem, a očarljivem obrečnem mestecu, nas je po izvrstnem kosilu, ki so ga pripravili in profesionalno postregli študenti gostinske šole, v razkošju soban mestne hiše nagovoril svetnik za inkluzijo in socialno kohezijo, dr. Fernando Paulo. Naš pogovor se je dotikal predvsem inovativnih načinov vključevanja oseb z invalidnostjo v mestno skupnost – od prilagojenega mestnega prevoza, programov za pomoč pri vstopu na trg dela in pri zaposlovanju do dostopne infrastrukture in družbene odprtosti do vprašanj, povezanih z invalidnostjo.
Pohvalno je, da so v Portu dostopni skoraj vsi avtobusi, tudi metro je prilagojen tako, da sploh ni potrebna klančina, ker je vhod v vozilo znižan. Ulice so zaradi svojih naklonov in tlakovcev svojevrsten izziv, a ker povezave dobro delujejo, ni treba veliko prevoziti z vozičkom. Prav tako je zanimivo, da potekajo odprte javne debate o temah, kot so invalidi in spolnost, vključevanje v skupnost, mentalno zdravje. Gospod Paulo je poudaril, da sta pomembna predvsem vlaganje v inovacije in iskanje novih poti za premagovanje izzivov.
Dan smo sklenili z elegantno večerjo v skoraj kraljevski dvorani restavracije Torreão, v kateri so zaposleni nekdanji brezdomci in ljudje z obrobja, ki se želijo znova vključiti v družbo.
Zadnji dan obiska smo obiskali izpostavo FAPPC v Portu, kjer smo znova prisluhnili predavanju o dostopnem glasovalnem sistemu (in ga lahko tudi sami preizkusili) ter spoznali še angažiranost mladih pri sodelovanju v politiki; znova so poudarili, kako pomembno je, da v politično udejstvovanje vključimo že osnovnošolske otroke.
Potem so nas organizatorji povabili v njihovo rezidenco – stanovanjsko skupnost v Portu – , kjer so nas gostoljubno sprejeli in nam razkazali svoje prostore ter prilagojena stanovanja. Rezidenca je zgrajena v slogu francoske vile, ki omogoča karseda veliko povezanost med stanovanji, kar ustvarja občutek skupnosti. Trenutno imajo okrog 32 stanovalcev, ki jim nudijo različne storitve, podporo, pomoč pri mobilnosti, hkrati pa si prizadevajo, da bi jim pomagali ohranjati čim večjo avtonomijo; stanovalci iz rezidence tudi hodijo v službo, nekateri so zaposleni kar v njihovem delovnem centru. V prostorih je tudi vrtec z jaslimi, da je omogočeno tudi medgeneracijsko sožitje – tako se že majhni otroci lahko srečajo z osebami s cerebralno paralizo in z njimi preživljajo čas, se igrajo, pogovarjajo. Tako jim invalidnost pozneje v življenju ni več tuja ali čudna.
Pomembno je, da koncepte podpiramo tudi finančno, da so izvedeni čim bolj kakovostno, kar pa je na Portugalskem – kot tudi drugod – še zmeraj pereč problem.
Večer smo namenili druženju, potepanju po mestu in okusni večerji s francescino – slavnim portugalskim sendvičem s plastmi kruha, mesa, omake in jajc.
Naj se slišano uresniči tudi v praksi
Ne vem, kaj je bilo boljše … Pester uradni program, medsebojno spoznavanje, neprecenljiva izmenjava izkušenj z osebo, ki ji je s cerebralno paralizo uspelo kot odvetnici, ženi in mami štirih otrok. Obisk akvarija v prostem času, kjer sem zrla v oči morskim psom (ja, celo belim morskim volkom), opazovala eksotično morsko življenje, skate, pingvine, vidre … Pokušnja sladkega portovca, sprehajanje po mestnih ulicah sredi vrveža, ki nikoli ne pojenja. Pogled na bleščečo se reko. Ujet blesk prihajajočega poletja. Dejstvo, da je bilo 10. aprila skoraj 30 stopinj. Spoznanje, da sem lahko srečna, ker živim v Sloveniji, na podeželju, na toplem, dobro preskrbljena, ko sem na ulicah srečevala premnogo brezdomcev. Ali zavedanje, da si del nečesa velikega, nečesa, kar bo spremenilo prihodnost … upam, da na boljše.
Portugalski obisk je zagotovo zelo lepo zaokrožil in dopolnil slovenskega s tem, da smo videli, da se to, kar smo povedali v Ljubljani v Centru Šiška, lahko uresniči tudi v praksi.
Portugalska, ukradla si mi srce! Zagotovo se še srečava. Obrigada.
- Naslednji študijski obisk bo gostila Nizozemska, in sicer od 26. do 26. maja 2025 v Haagu. Gostiteljica bo CP Nederland.
- V Bruslju, prestolnici Evropske unije, pa bo študijski obisk potekal od 15. do 17. julija 2025. Gostitelj bo Evropska zveza za cerebralno paralizo (Cerebral Palsy European Union Association – CP-ECA; https://cerebralpalsyeurope.org/).
Agnes Kojc, doktorska študentka Univerze v Mariboru, oseba s cerebralno paralizo
