Na pobudo predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič in predsednika Državnega sveta Marka Lotriča, v sodelovanju s prvopodpisano predlagateljico novele ZVDZ-E poslanko Terezo Novak in državnim svetnikom Danijelom Kastelicem je 7. februarja 2024 v Državnem zboru potekal delovni posvet Priprave na volitve poslancev Republike Slovenije v Evropski parlament – izvrševanje volilne pravice za vse volivke in volivce, ne glede na njihove osebne okoliščine.
Poslanci Državnega zbora so 30. januarja soglasno sprejeli novelo Zakon o volitvah v državni zbor – ZVDZ (79 za, nihče proti), ki odpravlja omejitev aktivne in pasivne volilne pravice osebam, ki so zaradi intelektualne in psihosocialne oviranosti postavljene pod skrbništvo. Novela določa tudi, da če volivec zaradi dolgotrajne telesne, duševne, intelektualne ali senzorične okvare ne more glasovati, lahko na volišče pripelje osebo po njegovi izbiri, ki mu pri tem pomaga. O pravici volivca do pomočnika odloči volilni odbor, pomočnik pa mora biti polnoleten, še določa novela. Nova ureditev bo veljala že na letošnjih volitvah poslancev Republike Slovenije v Evropski parlament, ki bodo potekale v nedeljo, 9. junija 2024. Novela ZVZD-E je objavljena je v Uradnem listu RS, št. 12/2024, velja pa od 10. februarja 2024.
Na posvet so bili vabljeni predstavniki nevladnih organizacij, in sicer Zveze Sonček, Zavoda Risa in Društva za kulturo inkluzije (ki skupaj sodelujemo v projektu Volilna pravica ni kaprica) ter tudi Zveze Sožitje, Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije in Sveta za invalide Republike Slovenije.

Mag. Urška Klakočar Zupančič je uvodoma dejala, da je prav na današnji dan podpisala novelo Zakona o volitvah v državni zbor, da gre lahko v razglasitev in objavo v Uradnem listu RS. Kot je še dejala predsednica DZ, je namen delovnega posveta najti odgovore na izzive pri izvrševanju volilne pravice posameznic in posameznikov, in sicer glede ravnanja pristojnih državnih organov pri izvedbi volilnih postopkov, priprave ustreznega volilnega gradiva ter opolnomočenja teh volivk in volivcev s strani nevladnih organizacij.
»Vrnitev volilne pravice osebam pod skrbništvom je za Slovenijo korak v pravo smer. Volilna pravica je ustavna pravica in čas je bil, da se Slovenija pridruži državam, ki te pravice ne pogojujejo z ničemer. Zagovornik načela enakosti je pravilno ugotovil, da smo v to pravico posegali, in sicer pri tistih osebah, ki so imele intelektualno ali psihosocialno invalidnost oziroma oviranost. Gre za diskriminacijo na podlagi neke osebne okoliščine, to je invalidnosti. V Sloveniji ni več prostora za diskriminacijo. Poslanci so s sprejetjem novele naredili velik korak v smislu državnosti, varstva demokracije, netolerance diskriminacije, spoštovanja vseh in vsakogar ter v smislu približevanja čim bolj vključujoči družbi,« je dejala mag. Urška Klakočar Zupančič. Zahvalila se je tudi nevladnim organizacijam, ki »ste nas spodbujale, priganjale in nas opozarjale. Z novelo smo dali glas tistim, ki ga do zdaj niso imeli.«
»Letošnje volitve v Evropski parlament bodo prve volitve, na katerih bodo lahko svojo volilno pravico uresničili vsi državljani Slovenije. Vrnitev aktive in pasivne volilne pravice vsem polnoletnim državljanom je še zlasti pomembna, saj se je v zadnjih treh letih število oseb, ki jim je bila ta odvzeta, povečalo za kar 30 odstotkov. Brez volilne pravice je danes več kot 4.000 oseb,« je dejal predsednik Državnega sveta Marko Lotrič. V nadaljevanju se je zahvalil nevladnim organizacijam – Zvezi Sonček, Zavodu Risa in Društvu za kulturo inkluzije –, »ki so se borile, da se je z omenjeno novelo Slovenja uvrstila na zemljevid držav, ki ne odvzemajo več volilne pravice – takih je v EU zdaj 15«.
Danijel Kastelic je povedal, da je sprejeta novela ZVDZ plod konstruktivnega sodelovanja med Državnim zborom in Državnim svetom, vsemi državnimi svetniki in poslanci ter tudi strokovnimi službami obeh domov, in pomeni, da volilne pravice ne bo več mogoče nikomur odvzeti. Omenjena novela je moralni in civilizacijski dosežek. »Slovenija s tem izpolnjuje tudi 29. člen Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, ki jasno zapiše, da nikomur od invalidov ne sme biti vzeta volilna pravica.« Kastelic se je prav tako zahvalil nevladnim organizacijam ter še dodal, da je vesel »da je ta odisejada končana«.
Kot je dejala mag. Alenka Colja z Ministrstva za notranje zadeve, ki je pristojno za vodenje evidence volilne pravice, v katero so vpisani popolnoma vsi državljani, ne glede na njihove osebne okoliščine, se v tej evidenci vodi tudi podatek, ali je bila osebi volilna pravica odvzeta v celoti oziroma delno. Po zadnjih podatkih je namreč aktivna in pasivna volilna pravica odvzeta 4.026 državljanom (med njim je 1971 moških in 2055 žensk), pasivne volilne pravice pa nima 376 državljanov.
»V skladu z novelo ZVDZ ima naše ministrstvo dva meseca časa, da vzpostavi stanje, da bodo imeli volilno pravico prav vsi državljani. Zakon o evidenci volilne pravice je tehnični zakon, zato se tudi podatki o odvzemih vodijo na zelo tehnični način. Na ministrstvu bomo izvedli obdelavo podatkov v čim krajšem času, s čimer bomo zagotovili, da bodo vsi ti posamezniki volilno pravico dobili. S tem bomo ujeli tudi datum, ki bo razpisan kot datum začetka izvajanja volilnih opravil. Kot prvo volilno opravilo se namreč šteje objava števila volilnih upravičencev, od števila volilnih upravičencev pa se po Zakonu o referendumski in volilni kampanji šteje na primer tudi, kakšen strošek se za kampanjo lahko porabi.«
Državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo Jure Trbič je izpostavil, da so osebam z invalidnostjo v duhu spoštovanja in sprejemanja različnosti že zdaj zagotovljene številne zakonske možnosti, da učinkovito izvršujejo njihove volilne pravice. »Podpiramo dobre prakse za olajšanje izvajanja volilne pravice oseb z invalidnostjo glede na različne tipe invalidnosti, zato pozdravljamo namen današnjega posveta. Pozivam, da skupaj z nevladnimi organizacijami, ki bolje poznajo potrebe novih volivcev, razmislimo o nadaljnji odpravi ovir in izboljšanju uresničevanja volilne pravice oseb z invalidnostjo.«
Novi predsednik Državne volilne komisije mag. Igor Zorčič je dejal, da je kot tedanji predsednik Državnega zbora februarja 2022 podprl pobudo Zveze Sonček, in sicer da odvzem volilne pravice osebam, postavljenim pod skrbništvo, ne bi več bil mogoč. Dejal je še, da težav glede izvrševanja volilne pravice na letošnjih evropskih volitvah, ki bodo junija, ne pričakuje.
Posnetek delovnega posveta, ki je potekal 7. 2. 2024 v prostorih Državnega zbora RS, si je mogoče ogledati tudi na YouTube kanalu Zveze Sonček in v arhivu oddaj RTV Slovenija (parlamentarni program).



NAPOVEDUJEMO
Posvet o enaki volilni pravici ter o dostopnosti volitev
Zveza Sonček, Zavod Risa in Društvo za kulturo inkluzije napovedujemo posvet »Volilna pravica ni kaprica«, ki bo potekal 20. marca 2024 ob 9.30 v Hiši Evropske unije v Ljubljani.
Na izobraževalnem posvetu bodo sodelovali volivci in volivke z oviro, odločevalci, strokovnjaki in drugi.

Podprto s sredstvi Programa ACF v Sloveniji 2014–2021.
Tri nevladne organizacije – Zveza Sonček, Zavod Risa in Društvo za kulturo inkluzije – smo se povezale v skupnem projektu, ki se imenuje Volilna pravica ni kaprica, Gibanje za odpravo odvzema volilne pravice osebam z invalidnostjo.
