Tokrat predstavljamo primer iz prakse, ki ga je na svojem portalu objavila Zveza paraplegikov Slovenije in lahko pride prav tudi komu od naših članov in uporabnikov.
Uporabnik osebne asistence ima osebnega asistenta, ki je njegov družinski član (zakonski partner), uporabnik pa od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) prejema dodatek za pomoč in postrežbo (DPP). Družina uporabnika je pri centru za socialno delo (CSD) zaprosila za socialne transferje (otroški dodatek, subvencija vrtca, itd.), pri čemer je CSD osebnemu asistentu (torej družinskemu članu uporabnika osebne asistence) kot dohodek upošteval tudi polovico DPP, ki ga sicer prejema uporabnik.
Uporabnik se je glede tega obrnil na Zvezo paraplegikov Slovenije, saj tako upoštevanje DPP ni običajna praksa. Ugotovili so, da se je CSD pri tem oprl na 12. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki med drugim poenostavljeno rečeno določa, da se med dohodke pri odobritvi socialnih transferjev upošteva tudi polovica sredstev za nego in pomoč, ki jih prejme oseba, za katero skrbi druga oseba, ki se prav tako upošteva pri cenzusu. Gre torej za nekakšen fiktiven prihodek, ki se upošteva, saj se predvideva, da prejemnik DPP le-tega vsaj polovico nameni osebi, ki skrbi zanj. Pri cenzusu za socialne transferje se upoštevajo dohodki celotne družine in torej v takšnem primeru dohodki prosilca (uporabnika) kot tudi vseh njegovih družinskih članov. In če je družinski član oseba, ki skrbi za prosilca, potem je po stališču CSD potrebno (fiktivno) upoštevati tudi polovico DPP.
Tako tolmačenje zakona se jim zdelo sporno iz več razlogov. Kot prvo, je v tem primeru družinski član zaposlen pri zvezi in prejema plačo ter ga torej uporabnik za izvajanje osebne asistence ne plačuje. Kot drugo, uporabnik polovico DPP že po zakonu plačuje izvajalcu osebne asistence in ne osebnemu asistentu. In kot tretje, takšno stališče v slabši položaj postavlja vse uporabnike osebne asistence in vse osebne asistente, ki so njihovi družinski člani – zgolj njim bi se polovica DPP upoštevala pri socialnih transferjih. Drugim osebnim asistentom, ki delo upravljajo za uporabnike, ki niso njihovi družinski člani, pa seveda ne (saj se v tem primeru ne presoja skupaj njunega premoženjskega položaja).
Za pojasnila smo se že v 2023 obrnili na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Ker nam MDDSZ ni odgovoril kljub dvema urgencam, smo podali prijavo tako na Varuha človekovih pravic in na Inšpektorat za javno upravo. MDDSZ je kot državni organ namreč dolžan podajati pojasnila iz področja svojega delovanja, ignoriranje tovrstnih vprašanj pa pomeni tudi kršitev načela dobrega upravljanja.
Odgovor smo nato prejeli po skoraj desetih mesecih. MDDSZ je pritrdilo našemu razmišljanju, da se v tem primeru DPP (oziroma polovica DPP) ne sme upoštevati pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Navedlo je, da se DPP v celoti ne upošteva kot dohodek osebnega asistenta in ne glede na to, ali je osebni asistent družinski član prosilca za socialne transferje ali ne.
Člane in uporabnike osebne asistence, ki prejemate DPP in ki imate za osebnega asistenta družinskega člana, ki živi z vami v skupnem gospodinjstvu, zato pozivamo, da preverijo svoje (praviloma letne) odločbe o socialnih transferjih. Posebej preverite, kaj vse je CSD upošteval kot dohodek družinskega člana, ki je osebni asistent – ali se morda fiktivno upošteva tudi polovica DPP. Če da, predlagamo, da se čim prej obrnete na pristojni CSD, da se vam to pri izdaji naslednje odločbe ne upošteva več.
Vir: Zveza paraplegikov Slovenije; https://www.zveza-paraplegikov.si/sl/novica/upo%C5%A1tevanje-dpp-pri-osebnem-asistentu
