Na novinarski konferenci, ki je 25. oktobra potekala v prostorih Društvu za teorijo in kulturo hendikepa – YHD, sta predsednica in strokovna vodja društva Elena Pečarič in direktor Zveze Sonček Iztok Suhadolnik izrazila nestrinjanje s predlogom novele Zakona o invalidskih organizacijah (ZInvO). Novela namreč v prihodnjih dveh letih prinaša finančna sredstva Nacionalnemu svetu invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS).
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo predlog novele ZInvO in ga dalo v javno razpravo (od 9. do 16. oktobra). »Že dejstvo, da je bila novela zakona v javni razpravi le en teden, je samo po sebi dovolj zgovorno,« je dejala Elena Pečarič. Zato sta Društvo YHD in Zveza Sonček v obdobju javne razprave predloga zakona podala mnenje, da spremembe zakona niso potrebne.
»Četrt milijona evrov letno porabiti za neko birokracijo, ki ne vem, če bo v nadaljevanju poskušala delovati bolj demokratično, kot je v preteklosti, nima smisla v obdobju, ko se iščejo sredstva za odpravljanje posledic poplav,« je opozoril Suhadolnik.
Elena Pečarič pa je dejala, da bi ob uveljavitvi zakonskega predloga NSIOS postal »edini sogovornik vlade na področju invalidske problematike. Taka poteza se nam zdi res nedopustna, saj druge organizacije o tem niso bile niti obveščene niti zaprošene za mnenje, sploh, ker je že določeno, da naj bi v letih 2024 in 2025 NSIOS prejel 250.000 evrov.«
Iztok Suhadolnik pa je dodal, da je NSIOS, ki je nastal na podlagi zakona o invalidskih organizacijah, predviden kot posvetovalno telo oseb in organizacij za osebe z invalidnostjo, ki bi zastopalo stališča pri državnih politikah urejanja tega področja. Čeprav zakon ne predvideva, da bi NSIOS postal »pravna oseba«, pa je organizaciji to v letu 2019 očitno uspelo, čeprav obstajata dve odločbi upravne enote, ki ni dovolila registracije NSIOS kot pravne osebe, ker je to po zakonu predvideno kot posvetovalno telo.
Invalidska kolizija se razvija in dodatno financira
- Sistem reprezentativnosti je vprašljiv (politično, spomniti velja na zahteve za razpis referenduma, ki pa ni bil izveden, ker je SIOS glasove za referendum zlorabil in ni vložil zahteve[1]) in zastarel (sprejeti precej pred MKPI) predvsem pa ne služi svojemu ključnemu namenu: da bi se čim bolj učinkovito država lahko posvetovala z vsemi ključnimi relevantnimi deležniki, ki so se minimalno uskladili v tem polju (sistem je treba primerjati z drugimi takimi forumi, npr. konfederacijami sindikatov, sindikati po panogah, delodajalskimi združenji).
- Najprej je neustrezen zato, ker že reprezentativne invalidske organizacije zakon iz leta 2002 pretežno definira na medicinski način (diagnoze oz. vrste invalidnosti, zakon omenja npr. »mednarodno klasifikacijo«), ne pa v t. i. na človekovih pravicah utemeljenem modelu razumevanja invalidnosti (MKPI velja od leta 2008), pa še tu ne dosledno, npr. celo duševno zdravje pade ven, tudi če gre za medicinske invalidnosti.
Kako se dokazuje včlanjenost, je posebna zgodba, saj posamezna oseba lahko član štirih ali petih invalidskih organizacij. Vključene invalidske organizacije zastopajo interese več kot 115.000 slovenskih invalidov. Ključni problem je torej, da sistema že formalno ne uokviri, ne zajame vseh ljudi z invalidnostmi, nekateri v sedanjem sistemu sploh niso zastopani in njihovih interesov očitno nihče ne zastopa (že omenjeno duševno zdravje, demenca itd.). To je že problem statusa invalidske organizacije, statusa reprezentativne invalidske organizacije, ne le problem sveta invalidskih organizacij, ki je le krona vsega.
Sistem še slabše deluje na ravni krovne interesne organizacije oz. sveta IO v praksi. NSIOS svoje posebne krovne reprezentativnosti v zadnjih letih ni izboljšal, ampak se je le poslabšala; poleg tega očitno krši tretji odstavek 25. člena zakona, ki je jasen: V nacionalnem svetu so vse članice enakopravne. V nacionalni svet se lahko vključi vsaka invalidska organizacija, ki to želi in deluje na državni ravni.
NSIOS je uzurpiral stanje in vse organizacije postavil pred dejstvo, da se lahko zgolj pridružijo že prej obstoječemu SIOSU (s pravili izpred časa nastanka zakona), torej so vsi ostali podrejeni oz., se mu lahko pridružijo le na podlagi njihovih pogojev. A tudi to ni dovolj, saj je treba upoštevati, da se ne porušijo obstoječa razmerja moči, ki so praviloma »zgodovinsko pogojena«.
- Ključno je razčistiti, kaj ta svet sploh predstavlja: predstavlja mehanizem za domnevno večinsko usklajevanje interesov organizacij ljudi z invalidnostmi? Če je tako posvetovalno telo smiselno v javnem interesu (to, da obstaja, da usklajuje interese), to ne pomeni, da so njegova stališča po vsebini izraženi javni interes oz. pravilna smernica politiki? Prioritet invalidske organizacije seveda ne smejo določati same (le sodelujejo pri tem), ampak morajo biti prioritete skladne s prevladujočim javnim interesom. Določitev javnega interesa je naloga države, nekateri deli javnega interesa so zapečeni v zakone, v temeljne človekove pravice, druge določa sproti politika. Torej je to demokratično vprašanje. Torej svet že po zakonu ne sme imeti ekskluzive: država se je izrecno dolžna o vsem posvetovati tudi z drugimi reprezentativnimi organizacijami in sploh vsemi invalidskimi organizacijami. Morala pa bi se, zaradi MKPI. z vsemi organizacijami ljudi z invalidnostmi (tj. posameznike s težavami v duševnem zdravju, z demenco itd.).
- Kako neintegritetno sistem deluje, najbolje ponazori »usklajevanje« interesov pred vsakoletnim odločanjem FIHO o financiranju programov: kar se zmenijo na NSIOS, to postane vsebina sklepov FIHO. NSIOS je pač »le« najmočnejši lobi, ki skrbi za svoje člane in nikogar drugega. Ni organizacija, ki skrbi za interese vseh ljudi z invalidnostmi: res je prav narobe, oni so varuhi »invalidskega varstva«, statusa quo med statusi invalidov (ki se neupravičeno razlikujejo v tem kakšne pravice določajo za posamezno skupino ljudi) in obramba pred spremembo paradigme ki jo prinaša MKPI. Če bi invalidnost pravilno razumeli, bi bilo vse primerljivo, zato bi se sistem spremenil in bolj uravnotežil.
- Kaj lahko NSIOS pokaže na področju zavzemanja za človekove pravice? Sedijo v vseh mogočih svetih in delovnih skupinah, imajo šefa FIHO, MDDSZ jim »je« iz roke, stanje pa je stagnacija (npr. raven nedostopnosti je zastrašujoča). Na marsikaterem področju se celo poslabšuje (regresija), ne pa izboljšuje, npr. odvzemi volilne pravice, regresija pri osebni asistenci, število skrbništev se množi, ne upada.
- https://www.24ur.com/novice/slovenija/referendum-glede-zakona-o-invalidih.html | https://www.dnevnik.si/23920
↑
